Ponesrečena izstrelitev satelitov Galileo programska napaka

Medtem ko je Evropska komisija zahtevala temeljito preiskavo izstrelitve satelitov za evropski navigacijski sistem Galileo, ki sta minuli teden pristala v napačni orbiti z nejasno usodo, so preiskavo uvedli tudi Rusi. Prvi rezultati kažejo, da je za polom kriva programska napak v ruski raketi Fregat, ki bi morala opraviti zadnjo potisno stopnjo pri izstrelitvi.

Projekt Galileo se s težavami spopada že od samega začetka in trenutno za načrtom zaostaja štiri leta. Minuli teden so v orbito poslali prva polno delujoča satelita, a sta se utirila v napačno orbito. Namesto na višino 23.222 kilometrov (krožna orbita z osjo 29.900 kilometrov) sta pripotovala v orbito z največjo oddaljenostjo od površja 25.900 kilometrov in najmanjšo 13.700 kilometrov (orbita z veliko polosjo 26.200 km in ekscentričnostjo 0,23). Evropska vesoljska agencija (ESA) satelitov sicer še ni razglasila za izgubljena, saj se trudijo, da bi iz njih vseeno izvlekli kaj uporabnega, a obeti so slabi. Po poročanju The Moscow Times satelita nista bila zavarovana.

Ruski časnik Izvestia poroča, da je ruska preiskava za zdaj ugotovila, da je bila napaka posledica programske napake v krmilnem mehanizmu rakete Fregat-MR (zadnja stopnja v večstopenjskem sojuzu). Raketa je delovala po ukazih, a je prejela napačne ukaze. Tako programsko opremo kakor raketo so razvili Rusi v Piljuginovem centru, nadzor nad izstrelitvijo pa so imeli Francozi prek podjetja Arianespace.

Arianespace namreč nima svojih potisnih raket za srednjo fazo poleta, zato so kupili 10 raket sojuz, aprila letos pa so naročili še 16 novih. Decembra naj bi v orbito poslali še dva satelita Galileo na enak način, a je to sedaj zelo odvisno od razpleta preiskave.