Evropska vesoljska agencija neuspešno izstrelila satelita za Galileo

Evropska vesoljska agencija je včeraj poizkusila izstreliti prva operativna satelita za evropski satelitski navigacijski sistem Galileo. Izstrelitev je sicer uspela, a sta satelita pristala v napačni orbiti. Ni še jasno, ali ju bodo uspeli iz nizke dvigniti v želeno orbito.

Doslej so namreč v orbito pošiljali le štiri IOV-satelite (in-orbit validation). Peti in šesti satelit so izstrelili včeraj iz Francoske Gvajane z raketo Sojuz-2-1b Fregat-MT, uradno pa poročajo samo o izstrelitveni anomaliji. Gre za 700 kilogramov težka satelita, ki imata dve pasivni vodikovi uri, rubidijevo atomsko uro, generator signala, antene za oddajanje signala, prejemanje krmilnih ukazov, telemetrijo ter posebno anteno za iskanje in reševanje.

Galileo namreč prinaša tudi novost, ki je GPS in GLONASS nimata. Gre za globalno funkcijo iskanja in reševanja, s katero sateliti zaznajo signal v sili na Zemlji in ga posredujejo baznim postajam. Natančnost tega signala bo 2-5 kilometrov. Klasična satelitska navigacija z Galileom bo seveda natančnejša, poleg tega pa je projekt civilne narave, medtem ko sta GPS in GLONASS vojaška in ju lahko ZDA ter Rusija kadarkoli ugasneta. To bi bil za Evropo velik problem, ker na delujočem GPS-u vsaj posredno temelji gospodarstvo, ki letno ustvari 800 milijard evrov. Strošek za Galilea, ki bo znašal okrog sedem milijard evrov do leta 2020, ko bo v konstelaciji vseh 30 satelitov, je zato sorazmerno nizek.

Uradne informacije so za zdaj sila skope. Znano je, da morajo sateliti za Galileo krožiti po orbitah na višini 23.222 kilometrov z inklinacijo 56° glede na ekvator. Kam sta se utirili satelita včeraj, ni znano. Naslednja satelita naj bi izstrelili še letos, potem pa bodo poleg sojuzov uporabljati tudi evropske rakete ariane, tako da bo sestavljanje konstelacije satelitov hitrejše.