Toulouse s prehodom na LibreOffice privarčeval milijon evrov

Oblasti v četrtem največjem francoskem mestu Toulouse so s prehodom na odprtokodno programsko opremo v zadnjih treh letih privarčevale milijon evrov, pišejo na straneh Evropske komisije.

Pod tedanjim županom Pierrom Cohenom so leta 2011 sprejeli odločitev, da začno prehod na odprto kodo in se pridružijo organizaciji April za promocijo in zaščito odprte kode. Cohen pojasnjuje, da Toulouse leta 2008, ko je zasedel župansko mesto, ni imel izdelane javne digitalne politike. Kot informatik po izobrazbi se je odločil to spremeniti. Takrat so vsi računalniki v lokalni javni upravi, teh je bilo deset tisoč, poganjali Windows in Office.

Erwane Monthubert, ki je bila v tem mandatu (2008-2014) odgovorna za IT, pojasnjuje, da niso bili a priori proti odprti kodi in da je bilo na razpisih celo nekaj tovrstnih ponudb, a je na koncu zmagala lokalno uveljavljena programska oprema. Lažje je bilo plačati za nadgradnjo oziroma obnoviti licence, kot pa zamenjati okolje in zaposlene usposabljati. Za obnovitev licenc je Toulouse vsaka tri leta plačal 1,8 milijona evrov.

Prehod se je začel leta 2012 in po poldrugem letu je 90 odstotkov delovnih postaj poganjalo LibreOffice. Izračunali so, da so prihranki znašali okrog milijon evrov v treh letih, saj so približno 800.000 evrov porabili za razvoj in usposabljanje zaposlenih. Na nekaj računalnikih še vedno ostajata tudi Word in Excel, razlog pa so nekatere funkcije (predvsem kakšni napredi makroji), ki v LibreOffice ne delujejo. LibreOffice ni edini odprtokodni program, ki ga uporabljajo v Toulousu. Njihovi portali so zgrajeni na Liferayu in Alfrescu, Joomlo uporabljajo za hitrejši razvoj manjših spletnih strani. Strežnike poganja Linux že od leta 2009, dodaja Bertrand Serp, ki je nasledil Monthubertovo. Še vedno pa se v poslovnem sektorju uporabljajo Unix, IBM-ov AIX, Windows in Oraclove podatkovne baze. Ocenjeno čez palec ima 50 odstotkov vseh računalnikov nameščenih Linux, ocenjuje Serp.

Medtem pa se je britanska vlada odločila, da izbere odprte standarde (ODF) za svojo interno in zunanjo rabo. Za to so se odločili, ker bodo tako državljani lahko uporabljali vladne dokumente in z njo komunicirali brez uporabe plačljive programske opreme, hkrati pa želijo zmanjšati težave z združljivostjo različnih formatov. Za pregledovanje dokumentov so izbrali PDF/A in HTML, za urejanje pa ODF.