Turingov test še vedno ostaja nedosegljiv

Minuli teden je računalnik domnevno prestal Turingov test, kar se še ni zgodilo nikoli. Ker omenjeni test preverja, ali je računalnik zmožen inteligentnega človeškega vedenja, smo se vprašali, kaj to pomeni. Teden dni pozneje se zdi, da Turingov test v resnici še vedno ostaja nepremagana ovira.

Debat o (umetni) inteligenci je bilo že cel kup, enoznačnega odgovora pa ni. Tudi človeški možgani, ki so neizpodbitno zmožni inteligentnega razmišljanja in vedenja, so polni skrivnosti. Tak simpatičen argument je kitajska soba, kjer v miselnem preizkusu v sobo postavimo človeka, ki nima pojma o kitajščini. V njegovem maternem jeziku mu damo navodila, kako naj se odzove na posamezna navodila v kitajščini. Kitajsko govoreči preizkuševalec, ki mu bo pod vrati v sobo porinil list v kitajščini, bo dobil kitajski odgovor nanj, tako da bo prepričan, da človek v sobi zna kitajsko. Ta po drugi strani nima pojma, kaj odgovarja. Kaj pa če se celoten postopek dogaja v milisekundi in na ravni govorjenega jezika? Stvar sploh ni enostavna in enoznačna.

Turingov test si je že leta 1950 izmislil Alan Turing kot alternativo vprašanju, ali so računalniki sposobni mišljenja. Ker je to izmuzljiv pojem, je Turing problem preformuliral v problem imitacije. Ali obstajajo računalniki, ki so dobri v imitiranju? Originalni Turingov test pravzaprav nima računalnikov, saj vsebuje tri osebe. Oseba A je moški, oseba B je ženska, oseba C pa prvih dveh ne vidi, ampak zgolj po njunih pisnih odgovorih poizkuša ugotoviti, kdo je kdo. Oseba A se želi predstaviti kot ženska in ga zavaja, oseba B pa mu skuša pomagati (lahko pa je tudi obratno). Druga verzija tega testa šele uporabi računalnik.

Namesto moškega in ženske imamo sedaj človeka in računalnik, ki oba poizkušata prepričati sogovornika, da sta človeka. Če računalniku to uspe v več kot 30 odstotkih primerov, pravimo, da je opravil Turingov test. Turing v svojem testu sicer ni predvidel dvojno slepe kontrole, kar je nujno potrebno.

Minuli teden naj bi računalnik z imenom Eugene Goostman opravil Turingov test. Eugene je 33 odstotkov preizkuševalcev prepričal, da je človek, kar je nad 30 odstotki. Ostali računalniki (Cleverbot, Elbot in Ultra Hal) tega niso uspeli doseči, čeprav so prav tako tekmovali. Srečanje je organizirala Univerza v Readingu (School of Systems Engineering) in RoboLaw, sodniki in ljudje, ki so sodelovali v testu, pa se pred njim niso srečali. Preizkus je obsega petminutni pogovor prek tipkovnice.

Toda Eugene je uporabil premeten trik, če povemo zelo milo, nasprotniki pa pravijo, da je zlorabil Turingovo idejo in da Turingovega testa sploh ni opravil. Univerza v Readingu seveda pravi, da je Turingov test opravljen.

Eugene se je pretvarjal, da je 13-letni fant iz ukrajinske Odesse, ki mu angleščina ni materni jezik. Angleščina tu niti ni pomembna, bistveno je, da je test potekal v jeziku, ki naj ne bi bil njegov materni jezik. To pa je bistveno lažje.

Vladimir Veslov je Eugena pripravljal od leta 2001, ko je začel leto po emigraciji v ZDA. Program analizira vprašanja in preišče svojo zbirko podatkov, da najde primeren odgovor. Toda - primeren za 13-letnika, ki govori ukrajinsko in se trudi z angleščino. Prepis pogovorov s sodniki na testu še ni javen, bo pa verjetno objavljen v kakšnem znanstvenem članku. Mi pa se lahko vprašamo, ali je to res tisto, kar je imel Turing v mislih. Zagotovo ne moremo vedeti, upal pa bi si ti trditi, da ne. Turing je pisal o angleščini zato, ker je pač sam govoril angleško. Nikakor pa ni imel v mislih računalnika, ki se pretvarja, da je 13-letni Ukrajinec. Navsezadnje je že ELIZA v 60. letih dosegla nekaj podobnega, ko se je pretvarjala, da je terapevt, ki večinoma sprašuje vprašanja, bolj malo pa pripoveduje. Podobno je leta 1978 uspelo PARRY-ju, ki je prepričal 48 odstotkov sogovornikov. Cleverbot leta 2011 in Vicarious AI lani sta prav tako trdila, da se opravila test.

Rodney Brooks z MIT pravi, da se preveč ukvarjamo z rigorozno definicijo testa, saj Turing ni nikjer zapisal, da je to dokaz inteligentnosti računalnika. Gre zgolj za smernice in način razmišljanja ali pa retorično vprašanje, ne pa en in edini zveličavni test. Aaron Sloman z Univerze v Birminghamu precej ostro dodaja, da ne glede na to, koga in za kako dolgo je Eugene uspel prepričati, še vedno ostaja enako neumen in nesposoben. Argumentov, zakaj Eugene - ki seveda ni superračunalnik, kot so nekateri mediji poročali, temveč skripta - ni v resnici opravil Turingovega testa, je še cel kup, ne le zvijanje pravil. Loebnerjeva nagrada, ki velja že od leta 1991, ostaja še vedno nepodeljena.