Placebo: namesto operacije meniskusa samo narkoza

Učinek placebo je v medicini izjemno znan in povzroča težave pri raziskavah učinkovitosti zdravil in posegov. Poenostavljeno povedano je placebo snov, ki nima nobene fiziološke aktivnosti, a na človeka deluje blagodejno, ker ta to verjame. Placebo zavzema širok spekter, od tablet in injekcij do navideznih operacij.

Načeloma velja, da je učinek placebo izrazitejši pri simptomi, ki so pod nadzorom možganov, na primer splošno počutje, bolečina, depresija, pa tudi krvni tlak. Šibkeje občutimo placebo pri rakavih obolenjih ali travmatskih poškodbah, kjer je vpliv možganov manjši.

Teorij, od kod izvira placebo, je več, a pravi razlog ostaja zavit v tančico skrivnost. Ni pa nobenega dvoma o pomembnosti in jakosti tega učinka, ki sta tolikšna, da se klinični testi zdravil izvajajo kot dvojno slepe študije (kjer polovica prejema placebo, pri čemer niti zdravnik niti bolnik ne vesta, kaj prejema).

Finci so izvedli zanimivo študijo, ki so jo v The New England Journal of Medicine objavili v sredo. Sodelovalo je 145 bolnikov v starosti od 35 do 65 let, ki so imeli simptome degenerativnih raztrganin meniskusa, ne pa osteoartritisa. Meniskus je del kolena iz hrustancu podobnega tkiva, ki kot blazina blaži stik stegnenice in golenice. Njegove naloge sta poleg stabilizacije sklepa prenašanje teže in mazanje sklepa za lažje drsenje. Meniskus se lahko poškoduje zaradi travme, pri starejših pa tudi brez vidnega zunanjega vzroka; v tem primeru govorim o degenerativni poškodbi.

Kadar se raztrganine meniskusu ne zacelijo same in pravilno, je potrebno operativno zdravljenje. Točno to so preverjali Finci. Ena skupina bolnikov je dobila kirurško zdravljenje, ko so izvedli delno artroskopsko meniskektomijo (gre za novejšo verzijo operacije, kjer se koleno ne odpira, ampak se raztrgani del meniskusa odstrani skozi majhen vrez). Druga skupina bolnikov je doživela enak postopek priprave na operacijo in pooperativno nego, le da operacije same niso izvedli (sham surgery).

Rezultati so pokazali, da razlik praktično ni. Takoj po posegu so bolniki, ki so dejansko doživeli operacijo, poročali o malo boljšem stanju, a čez 12 mesecev statistično pomembne razlike med skupinam ni bilo. Oboji so poročali o enakem izboljšanju, ne glede na to, ali so operacijo sploh izvedli ali pa ne. Bolniki niso mogli vedeti, ali je bila operacija resnična ali navidezna.

Smo našli rešitev za slovensko zdravstveno blagajno? Ne. Iz teh rezultatov seveda ne smemo zaključiti, da so operacije meniskusa nepotreben strošek. Prvič, vsi bolniki so trpeli zaradi degenerativnih raztrganin, ki se pojavijo s časom zaradi obrabe. Športnikov, ki jim meniskus poči ali se raztrga zaradi travmatske poškodbe, najbrž noben zdravnik ne bo odslovil s placebom. Drugič, vzorec je majhen. Tretjič, učinki placeba v vseh oblikah so dobro znani in v vseh eksperimentih kontrolirani, tako da omenjena raziskava ne razkriva nič bistveno novega, čeprav je obseg in učinek placeba v tem primeru vseeno presenetljiv.

Kljub temu se placebo tablete uporabljajo bistveno pogosteje od navideznih operacij, saj v slednjem primeru poleg vprašanja visoke cene obstoji še tveganje okužb in ostalega, kar pride z rezanjem. Se pa tudi te raziskave izvajajo čedalje pogosteje, saj so jih letos našteli okrog 150.

Mimogrede, placebo ima še zlobnega brata dvojčka, nocebo. Če nekomu damo škrobnato tableto in mu povemo, da ga bo zaradi nje začela boleti glava, se to mnogokrat zgodi. Iz povsem enakih razlogov kot pri placebo. Zato če imate ljudi, ki so prepričani, da jim Wi-Fi škodi, ne bodite presenečeni, če jih bo res začela boleti glava, ko bodo videli delujoč usmerjevalnik.