Placebo učinek deluje tudi, če zanj vemo

Placebo je poznan psihofiziološki učinek, ki ga izrabljamo tudi v zdravstvu. Če bolnik misli, da uživa zdravilno učinkovino ali da se na njem izvaja kakšen zdravniški poseg, okreva hitreje od bolnikov, ki tega prepričanja nimajo, čeprav nihče ni prejel ničesar koristnega. Efekt je tako močan, da pri vseh kliničnih testiranjih zdravil primerjajo učinkovitost placeba in zdravilne učinkovine. Znanstveniki s Harvarda pa v članku Placebos without Deception: A Randomized Controlled Trial in Irritable Bowel Syndrome, ki je objavljen v odprti reviji PLoS ONE, ugotavljajo, da placebo deluje tudi, če bolniki vedo zanj.

V študiji so 80 ljudi s sindromom razdražljivega črevesja razdelili v dve skupini. Eno so zdravili s placebom tako, da so jim večkrat povedali, da goltajo le tablete s sladkorjem, druge skupine pa sploh niso zdravili. Ker so prvo skupino večkrat opozorili, da ne jemljejo ničesar, ki bi jim lahko pomagalo (celo na steklenicah je z velikimi črkami pisalo PLACEBO), niso pričakovali statistično značilnih razlik med njima.

Rezultati so presenetljivi, saj je skoraj dvakrat več ljudi iz skupine, ki je prejemala placebo, na koncu izjavilo, da so se jim simptomi izboljšali. Študija je resda izvedena na majhnem primeru, a daje misliti. Če bodo tudi širše študije dale podobne rezultate, utegne to zamajati naše predstave o placebo učinku. To namreč pomeni, da placebo ne zavisi toliko od pozitivnega mišljenja kot od sledenja dnevnemu medicinskemu ritualu ne glede na učinkovitost.