Snowdnu gesla dali kar sodelavci; tudi Brazilija vohunila

ZDA še zdaleč niso edina država, ki vohuni, čeprav se zaradi prahu, ki ga je dvignila Snowdnova afera, mogoče kdaj tako zazdi. Britanci, Avstralci, Novozelandci in Kanadčani so tako ali tako povezani z ZDA v skupino Petero oči, potem pa je tu še cela vrsta držav, ki vohunijo vsaka za svoje interese.

Posebej zabavna je zgodba o Braziliji. Južnoameriška država se je po razkritju ameriškega vohunjenja precej ostro odzvala, saj je predsednica Dilma Rouseff celo odpovedala obisk v ZDA. Očitki so bili usmerjeni predvsem v gospodarsko vohunjenje, saj naj bi ZDA prisluškovale Petrobrasu in drugim strateško pomembnim brazilskim podjetjem. Maslo pa imajo na glavi tudi Brazilci, ki niso nič bolj nedolžni od ZDA.

V začetku tedna je brazilska vlada priznala, da so vohunili za ameriškimi, iranskimi in ruskimi diplomati, ko je časnik Folha de São Paulo predstavil dokaze o zasledovanju in fotografiranju diplomatov v Braziliji. Sledenje diplomatskemu osebju v Braziliji traja se je dogajalo v letih 2003-2004, oblasti pa so v uradni izjavi zapisale, da je povsem v skladu z zakoni. Brazilija zanika, da bi se šla elektronsko prisluškovanje telekomunikacij, kar počne tudi NSA. Brazilska obveščevalna agencija (ABIN) je sicer pogosto tarča kritik tudi v državi, saj ji očitajo prekomerno ukvarjanje z zasledovanjem aktivistom in protesti. ABIN na zadnja razkritja odgovarja, da so varovali suverenost države, časniku pa žuga z besedami, da je objavljanje tajnih podatkov kaznivo.

Zanimivi pa so tudi zadnji razpleti Snowdnove zgodbe v ZDA. Dobili smo namreč delne odgovore na vprašanje, kako je lahko Snowden zbral tolikšno množico podatkov, ne da bi kdorkoli kaj posumil. Ena izmed razlag v preteklosti je bila časovna razlika med Havaji in celinskimi ZDA, saj so bili zaposleni v Fort Meadu že na večerji, ko je Snowden kopiral podatke na USB-ključe. A to ne pojasni, kako da ga niso odkrili algoritmi. Reuters razkriva, da je Snowden uporabljal tudi uporabniška imena in gesla sodelavcev. Snowdnu je med 20 in 25 sodelavcev zaupalo svoje prijavne podatke, ko jim je dejal, da jih potrebuje za opravljanje svojega dela kot skrbnik sistema. Tako je Snowden dobil tudi podatke, za katere ni imel ustrezne avtorizacije.

V NSA zato še vedno ni v celoti znano, kaj vse je Snowden odnesel s seboj v svet. Odbor za obveščevalne službe v Senatu je zato že sprejel zakonski osnutek, ki predvideva vzpostavitev sistema, ki bo beležil dostop do dokumentov brez potrebne avtorizacije. Da deljenje gesel naokoli ne niti pametno niti dovoljeno početje, je tako ali tako že dlje časa znano, a se ljudje tega ne držijo.