Microsoft Neameričanom ponuja hranjenje podatkov izven ZDA

Microsoft se je odzval na razkritja, da NSA vohuni za prometom po internetu in da z odredbami sodišča FISA internetna podjetja prisiljuje v tajno izročanje podatkov. Da bi jim to vsaj nekoliko otežili, če že ne preprečili, uporabnikov pa ponudili privlačno storitev, odslej nudijo hranjenje podatkov izven ZDA.

Brad Smith, ki v Microsoftu vodi pravno službo, pojasnjuje, da je to postala nujnost, ko se je razvedelo, kako NSA vohuni za podatki tujih državljanov, od Evrope do Brazilije. Dodaja, da bi ljudje morali vedeti, kdaj in kako se njihovi podatki izročajo tujim vladam v neki tuji državi. Zato se bodo odslej neameriške stranke Microsofta lahko odločile, ali bodo podatke hranile v ameriških strežnikih ali drugod.

Odzivi zagovornikov zasebnosti so v glavnem pozitivni, saj se za takšno akcijo ni odločilo še nobeno večje ameriško podjetje. Kritiki seveda opozarjajo, da se vse skupaj sliši lepo, a vprašanje je, koliko je izvedljivo. NSA namreč podatke mnogokrat zbira kar na viru (vgrajevanje prisluškovalnih naprav v strojno opremo) ali pa celo prisluškuje internim povezavam med različnimi lokacijami v podjetju (Google je na primer zaradi tega začel šifrirati podatke v svojih optičnih povezavah, a kaj ko NSA ponekod podatke prestreže prej). Dodajajo, da odredbe FISA od podjetja zahtevajo izročitev vseh podatkov o nekem posamezniku, ne glede na to, kje jih podjetje hrani. To je res, a če lahko davke prevalijo na tuje podružnice, bi lahko tudi podatke hranile tuje podružnice, ne pa matično podjetje.

Vseeno je sprememba pozitivna in če nič drugega NSA prinaša dodaten ovinek pri dostopu do podatkov. Analitiki pravijo, da se utegne zgoditi balkanizacija (fragmentacija) interneta, če bodo želeli uporabnike iz vsake države, da se njihovi podatki hranijo lokalni v isti državi. Razumljivo je, da si kaj takega lahko privoščijo le največje države, saj je iluzorno pričakovati, da bi na primer Google v Evropi postavil 28 podatkovnih centrov, in sicer za vsako državo enega. EU je dovolj birokratska, da kaj takega res predpiše, a bi to storitve bistveno podražilo. V Braziliji pa so se tega lotili zelo resno in pripravljajo celo zakon, ki bo to predpisal, čeprav je zamisel še daleč od realizacije, saj ima tudi svoje nasprotnike. Ti namreč opozarjajo, da se bi Brazilija tako sama odrezala od tehnoloških novosti in novih storitev, hkrati pa vse skupaj ne bi nič prispevalo k večji varnosti, saj se podatki še vedno prenašajo po globalnem internetu. Ali bo zakon v Braziliji sprejet, še ni gotovo (zanimiva opazka je, da je Brazilija najdražja dežela v ameriški regiji za postavitev podatkovnega centra).