NSA Loveint: dvanajst primerov v desetih letih
Matej Huš
29. sep 2013 ob 13:00:36
Na plano prihajajo nove in nove informacije o ravnanju NSA, ki predstavljajo nadaljevanje afere Prism, ki razkrivajo sumljivo početje te organizacije. To pot se dotikamo nezakonite prakse, ki so jo zaposleni v NSA neuradno poimenovali kar LOVEINT (po analogiji s SIGINT, HUMINT in ostalimi vrstami obveščevalne dejavnosti, intelligence). Gre za vohunjenje za nekdanjimi partnerji, ki so ga brez pooblastil izvajali zaposleni v NSA.
Zgodba se torej to pot za razliko od nezakonitih dejanj agencije in njenih protokolov tiče samovoljnega ravnanja zaposlenih. Ti so tamkajšnje privilegije izkoriščali za vohunjenje za nekdanjimi partnerji, zaradi česar so se morali številni zagovarjati pred disciplinsko komisijo. O tem je prvi poročal Wall Street Journal, potem pa se je za početje začela zanimati tudi preiskovalna komisija v senatu.
Javnost je podatke pridobila v četrtek, ko so odpečatili odgovor, ki ga je NSA posredovala senatorju na njegovo zahtevo o razkritju tovrstnih informacij. V pismu, ki ga je senator objavil na svoji spletni strani, je glavni inšpektor za NSA navedel dvanajst primerov LOVEINT-a, ki naj bi predstavljali vse incidente od leta 2003 do danes, in nanizal sankcije, ki so doletele zaposlene. Trenutno tečeta dve novi preiskavi, še en primer pa je v postopku pred začetkom uradne preiskave.
Nekaterih kršiteljev sankcije sploh niso doletele, ker so se pred tem upokojili ali dali odpoved, drugod pa so te bile, a nenavadno mile. Navadno je šlo za ukor, enoletno prepoved napredovanj, nekaj dni prisilnega neplačanega dopusta in znižanje plače za nekaj mesecev. Proti nikomur ni bil uveden kazenski postopek.
Zgodbe pa so različne in precej zanimive. Večina je vohunila za svojimi dekleti, ki niso bile ameriške državljanke. Vohunjenje za Američani je namreč težje in v teh primerih vodstvo zahtevke mnogokrat zavrne. Recimo, leta 2004 je eden izmed zaposlenih "iz radovednosti" zahteval prometne podatke o svoji in dekletovi telefonski številki. Svojih podatkov ni dobil, ker je telefonska številka pripadala ameriškemu državljanu, medtem ko dekle ni bilo Američanka, in je te podatke dobil. Niso pa krivci izključno moški, saj najdemo tudi ženske, ki so dvomile o zvestobi svojih partnerjev, zato so prisluškovale njim ali v enem primeru osebam iz partnerjevega imenika. Neka druga ženska je leta 2011 prisluškovala svojemu tujemu partnerju in njegovim znancem, na zagovoru pred disciplinsko komisijo pa je predstavila domiselno zgodbo, da preverja vse številke ljudi, s katerimi se druži v zasebnem življenju, da je ne bi obkrožali "sumljivi" ljudje.
Te zgodbe kažejo, da je nadzor pomemben. Kjer imajo ljudje moč, je skušnjava velika. Sicer 12 primerov v desetih letih pri velikosti NSA ne predstavlja pomembnega deleža, a vedno obstaja precej realna možnost, da nam NSA ni povedala vsega.