MinnowBoard dražja, zmogljivejša in bolj odprta verzija Raspberryja Pi

Raspberry Pi je utrl pot majhnim in poceni računalnikom, ki ti dve lastnosti priženejo do skrajnosti, in ob tem presegel vsa pričakovanja ter podrl vse rekorde o prodaji. Ob zelo zmerni ceni 35 dolarjev za dražjo različico je dobil že več kot milijon kupcev. Nekaj konkurence je sicer vzklilo, recimo Arduino Due in BeagleBone, a primata Raspberryja Pi ni uspela zamajati. Sedaj pa je Intel na trg poslal MinnowBoard, ki je podoben, a vendarle pomembno drugačen. Je dražji, zmogljivejši in bolj odprt, a ravno tako majhen.

MinnowBoard sicer izdeluje CircuitCo, ki proizvaja tudi BeagleBone, a je izdelek nastal na Intelovo pobudo po Intelovih idejah. Bistvena razlika je seveda platforma, saj uporablja Intelove Atome, torej arhitekturo x86. Poglejmo, kaj je v MinnowBoardu. V originalni izvedbi najdemo Atom E640 s taktom 1 GHz, Intelovo grafiko GMA 600, režo za PCI Express, priključke za SATA2, gigabitni internet, microSD in USB, naslednik BIOS-a UEFI, 1 GB pomnilnika in osem priključkov GPIO. Vse to stane 200 dolarjev, kar je bistveno dražje od Raspberryja Pi.

Razlika je upravičena. MinnowBoard je zmogljivejši, kar vidimo že iz specifikacij. Popularnosti Raspberryja Pi bržkone ne bo dosegel, a na to niti ne merijo. Navsezadnje se je slednji prodal v milijonski nakladi, MinnowBoard pa je trenutno pri številki pet tisoč. Bistvena je odprtost. Prosto so objavljene vse podrobnosti o sestavnih delih in dizajnu, tako da si ga lahko vsak skombinira in prilagodi po želji. Gre za enega prvih kosov strojne opreme na x86, ki prosto nudi vse potrebno za izdelavo nadaljnjih prilagoditev in izdelkov, ne da bi jih bilo treba licencirati ali podpisati kakšen NDA. Edini zaprti del ostajajo grafični gonilniki, ki so na voljo le v binarni obliki, izvorno kodo pa Intel za zdaj še ljubosumno skriva. Na njem teče katerikoli operacijski sistem, ki ga lahko poganja Atom, privzeto pa pride z Linuxovo distribucijo Angstrom.

MinnowBoard je tako namenjen predvsem industrijski uporabi, saj bodo podjetja lahko razvila lastne vgrajene sisteme (embedded) na platformi x86, ne da bi morala zraven kupiti še vrsto licenc in spremljajočih knjižic ter druge programske opreme. Tako bodo stroški razvoja nižji.