Atomi Z3000 (Bay Trail) so tu

Intel je na vsakoletnem razvijalskem forumu (IDF) predstavil kopico novico, med katerimi je gotovo najpomembnejša nova generacija procesorjev Atom Z3000, ki se imenujejo Bay Trail. Gre za prvo večjo spremembo pri Atomih, ki so na trgu že dobrih pet let, vmes pa razen evolucijskih nadgradenj resnejših novosti niso bili deležni. V Bay Trailu, ki je kombinacija centralnega in grafičnega procesorja (torej SoC), bo prvo funkcijo opravljal čip arhitekture Silvermont, grafični del pa je podoben HD 4000 iz lanskoletnih procesorjev Ivy Bridge.

Z Bay Trailom ima Intel velikopotezne načrte, saj želim omajati ARM-jev primat na trgu mobilnih naprav. Kar je kombinacija Windows/x86 za namizne računalnike, je namreč ARM za mobilne naprave.

Bay Trail je zgrajen v 22 nm-arhitekturi in uporablja 3D-tehnologijo povezovanja tranzistorjev, kakor je to tudi v Ivy Bridgeu in Haswellu, in ima nekaj zanimivih novosti. Večina jih je namenjena nižanju porabe, ki je bila doslej mnogokrat razlog za ARM-jev uspeh v primerjavi z x86, nekaj pa jih služi tudi večji hitrosti. Intel namreč tako verjame vanje, da bodo procesorji Bay Trail dobili tudi oznake Pentium in Celeron, odvisno od hitrosti. Ti marketinški družini sta bili doslej rezervirani za zmogljivejše namizne čipe, s tem pa Intel daje vedeti, da je Bay Trail povsem konkurenčen, hkrati pa bo preprečil kanibalizacijo prodaje Haswellov. Glavna razlika bo namreč cena in zmogljivosti, namenjeni pa bodo - kljub različnemu imenu - istim stvarem.

In tako je Bay Trail dobil OoO (out-of-order), kar pomeni, da bo procesor izvajal ukaze ne nujno po vrsti, kot sledijo v kodi, ampak tako, da ne bo (vsaj v teoriji) zapravil nobenega cikla v čakanju. Doslej je namreč kljub cevovodni zgradbi in trikom, kot je HyperThreading, centralni procesor kakšen cikel čakal na rezultate prejšnjih obdelav ukazov (recimo pri raznih razvejitvah). Tega naj ne bi bilo več.

Za nižanje porabe pa prinašajo dva trika. Prvi je turbo način, ki bo pohitril delovanje. Kako bo to prineslo prihranek? Večina procesor dandanes je koničnih, kar pomeni, da imajo kratke špice (bursts), ko zahtevajo veliko računsko moč, in daljša obdobja, ko ne počno nič kaj zahtevnega. Turbo način bo skrajšal čas konične porabe, tako da bo lahko procesor dlje časa počival. Drugi trik pa je v bistvu izboljšava izklapljanja neaktivnih delov procesorjev, ki bo še temeljitejše in učinkovitejše.

Kar se tiče grafike, je ta na nivoju HD 4000 iz Ivy Bridgea. To pomeni nekje med Applovim A6X v iPadu 4 in Exynosom 5 Dual v Nexusu 10. Testi so pokazali, da je centralni procesor povsem primerljiv s konkurenco in da porabi manj energije, medtem ko je grafika pač takšna, kakršna je. Dovolj dobra, a nič več kot to. Še avtonomija: ta bo primerljiva s konkurenco. Tipičen tablični računalnik naj bi zdržal okrog 10-12 ur.

In koliko bo novih procesorjev? Za zdaj je napovednih šest. Z3770, Z3770, Z3740 in Z3740D bodo imeli štiri jedra in frekvence do 2,4 GHZ oziroma 1,8 GHz. Šibkejša Z3680 in Z3680D pa bosta imela dve jedri in frekvenci 2 GHz. Oznaka D pomeni, da model ne podpira dvokanalnega pomnilnika, torej je počasnejši in lahko sprejme dvakrat pomnilnika.

Naprav z novimi procesorji bo kar kmalu že precej. Dell bo izdal 8-palčni tablični računalnik z Windows pod znamko Venue, Asus pa 10-palčno tablico. Toshiba je napovedala dve napravi, in sicer tablico Encore z osempalčnim zaslonom in prenosnik Satellite NB15t z 11,6-palčnim zaslonom ter Celeronom N2810 (Bay Trail). Vse te naprave bodo seveda tekle pod Windows 8.1.