LG-jev nov paradni konj je G2

Pred približno letom dni je LG najavil svojega paradnega konja, mobilni telefon Optimus G. Po strojni plati je srce (in nekatere dizajnerske elemente) posodil še Googlovemu Nexus 4 in relativno kmalu doživel nadgradnjo v obliki Optimus G Pro (predvsem je to obsegalo boljši zaslon). S to nadgradnjo so pri LG-ju želeli tekmovati s Samsungovim Galaxy S4 in HTC-jevim One, a so zgolj nekoliko zmanjšali zaostanek. Pravi konkurent je prispel zdaj v obliki mobilnega telefona G2.

Nabor strojnih specifikacij je dober, saj gre za enega izmed prvih mobilnih telefonov, v katerem teče zmogljiv Qualcommov procesor Snapdragon 800. Gre za štirijedrnika, ki teče pri 2,26 GHz, delovnega pomnilnika je 2 GB, pomnilnika za podatke je 16 oz. 32 GB (očitno brez reže za pomnilniško kartico), fotoaparat ima jasno 13 milijonov točk, vse skupaj pa poganja baterija s kar 3000 mAh. A bolj kot strojne zmogljivosti naj bi bila zanimiva uporabniška izkušnja, ki se nedvomno začne pri zaslonu. Ta je 5,2-palčen in ima seveda ločljivost 1920 x 1080 pik. Kot je za Samsungove konkurente običajno, gre za matriko tipa LCD.

Ohišje je v primerjavi s predhodniki morda naredilo nekaj koraka nazaj, saj je plastično (prva podobnost z Galaxy S4), a je industrijski dizajn vsaj zanimiv, če ne še kaj več. Mobilni telefon namreč ob straneh nima gumbov, kot je to običajno za praktično vse konkurente. Vsi trije fizični gumbi, ki so običajni za mobilne telefone z Androidom, se nahajajo na zadnji strani, pod lečo fotoaparata. Gumb za vklop zaslona oz. prižiganje telefona se nahaja med gumboma za spreminjanje glasnosti, očitno pa ta postavitev deluje, saj uporabniki s kazalcem telefon pogosto podpirajo prav na tem mestu (prižiganje zaslona, ko je telefon npr. na mizi, se opravi z dvokratnim trkom po zaslonu). Telefon je tanek (8,9 mm) in vseeno lahko zaobljen, brez da bi imel težave s položajem oz. obliko stranskih gumbov. To še nadgradijo izredno majhni robovi ob straneh zaslona, kar so pri LG-ju dosegli z uporabo dveh krmilnih vezij senzorja za dotike (omejitev za širino robov so očitno žice, ki potekajo iz zaznavala v krmilno vezje in gredo seveda okrog stranskih robov). Klasični gumbi za upravljanje z Androidom so postavljeni na zaslon, podobno kot na zadnjih dveh generacijah Nexusov, nekaterih Motorolah, itd.

Uporabniško izkušnjo so pri LG-ju jasno prilagajali z lastnim videnjem, kako naj bi izgledal Android 4.2.2. V aplikacijo za slikanje so dodali možnost slikanja z obema kamerama hkrati (še ena podobnost s Samsungom), imajo poseben način uporabe virtualne resničnosti za posnete fotografije, ki se na nek način obnaša podobno Googlovemu Streetview, poteg s tremi prsti z desnega roba pokaže 3 zadnje aktivne aplikacije, enak poteg z leve pokaže bližnjice do najbolj priljubljenih ter, spet podobno kot Samsung, tudi LG ponuja pravo večopravilnost, kjer se prikazuje po dve aplikaciji hkrati (gledanje videa, kalkulator, opomnik, itd. nad drugo aktivno aplikacijo). Zanimivo je, da LG omogoča uporabnikom dodobra spreminjati operacijski sistem - zamenjati je mogoče ikone za prav vse aplikacije s praktično katerimikoli, spreminjati vrstni red navigacijskih gumbov na zaslonu oz. dodati četrti gumb (iskanje oz. meni). Vgradili so še hitro dostopen račun za goste, v katerega se vstopi zgolj z drugačnim vzorcem (oz. PIN-om) za odklep.

Zaključek na The Verge je dober, LG se proti Galaxy S4 namreč bori z lastno inkarnacijo Galaxy S4.