Pravice do zasebnega reproduciranja ni, treba jo je kar plačati

Sodišče Evropske Unije je nedavno odločilo v skoraj 10 let starem sporu med avstrijsko organizacijo za kolektivno upravljanje avtorskih pravic AustroMechana (bolj IPF kot SAZAS) in avstrijsko izpostavo internetnega giganta Amazon, glede ideje določenih držav članic, da ob prodaji CD/DVD/BD nosilcev, MP3 predvajalnikov in spominskih medijev pobirajo ti. nadomestilo za privatno in drugo lastno reproduciranje, beri za škodo, ki jo potrošniki storimo avtorjem s time/place/format/..-shiftingom legalno kupljenih vsebin. Sodišče je ugotovilo, da nediskriminatorno pobiranje tega nadomestila ni v nasprotju s pravom EU, beri, se lahko pobira vedno in brez dokazovanja, da bo kupljeni nosilec dejansko šel v namene privatne reprudukcije, razen v primerih, ko je res očitno, da to ne bo tako. Detajle mora zdaj udejaniti avstrijsko pritožbeno sodišče, najbrž pa bodo šli v smer, da se podjetjem nadomestilo ne zaračunava, zasebnikom pa (ti. španski model). Amazon bo skoraj zagotovo primoran plačati vse za nazaj; račun samo za prvo polovico l. 2004 pa je bil 1.8 milijona evrov (brez zamudnih obresti).

Kaj zdaj to pomeni? Pravica do privatnega in drugega lastnega reproduciranja že zakonito kupljenih audio/video/ebook/.. nosilcev ni pravica, ker če bi bila, zanjo ne bi bilo treba plačati. Sicer ste lastnik Bieberjevega zadnjega CD-ja (in recimo še kopije glasbe na njem), a še ene kopije za zasebno rabo (zase ali za manjšo skupinico <= 7 ljudi okoli sebe) pa si ne smete narediti, brez da bi za to rabili plačati. Gre zgolj za nekaj, kar je predmet "dogovora" med avtorji in uporabniki, s tem, da je ta dogovor pač izveden s pomočjo zakona in ti. kolektivk (organizacij za kolektivno upravljanje avtorskih pravic). Razumevanja za idejo, da so CD-ji za današanjo konzumpcijo nekoliko nepotrebni, ni; tudi ne, da bodo danes in jutri kupljeni nosilci šli za zakonito rabo -- denimo shranjevanje 40-megapikselnih fotk, full hd videoposnetkov in drugih spominsko zahtevnih vsebin, ki jih je mogoče mirno izdelati že s kamero v žepu -- ni. Tudi ni razumevanja za idejo, da se digitalnih vsebin več ne kupuje, ampak najema, in to preko oblačne opreme, tako da povprečen uporabnik (beri kupec praznih nosilcev) niti več nima možnosti, da bi si delal lastne kopije. In ne potrebe.

Se pa ve, čemu zares služi to "nadomestilo" - ob sprejemu relevantne novele ZASP-a in zadnjega pravilnika o zneskih nadomestil (zneski so še v SIT, tako da pripravite kalkulator) so se naši pogajalci ne ravno potihoma veselili, da bodo končno nazaj dobili del "pokradenega iz naslova piratstva". Pri čemer - še enkrat - gre uradno za nadomestilo za izdelavo še ene kopije stvari, ki si jo že plačal in je torej tvoja, ne za izdelavo piratske kopije, ker tisto je civilni delikt s trojno odškodnino po ZASP in morda še kaznivo dejanje, če se greš še prodajo.

Sodba je več ali manj vodotesna, tako da lahko hitro pričakujemo reakcije naših kolektivk (ki za zbiranje tega nadomestila poberejo svojo provizijo, ostanek pa delijo po precej spornem ključu). Enkrat za spremembo bodo sodbe iz Luksemburga, vsaj tako se zdi, neposredno veljale tudi pri nas.