Še dve verjetni ozdravitvi HIV-a

Na konferenci o AIDS-u, ki te dni poteka v malezijskem Kuala Lumpurju, so predstavili nova primera praktične ozdravitve HIV-a. Bostonska pacienta, kot ju imenujejo, sta že več kot leto dni brez zaznavnih količin virusa HIV v telesu, čeprav sta bila nedvomno okužena.

Prvi človek, ki so mu potrjeno ozdravili HIV, je berlinski pacient oziroma Timothy Ray Brown, ki mu je HIV uničil vse T-celice imunskega sistema. Presadili so mu kostni mozeg darovalca, ki je imel mutirani gen CCR5. Nove celice, ki jih je kostni mozeg tvoril, so imele zaradi mutacije spremenjen protein CCR5 na površini levkocitov T. Sev HIV-a, ki ga je imel berlinski pacient, se pripenja prav prek tega proteina, zato se virus ni mogel več razširjati. Koktajl protivirusnih zdravil ga je sčasoma uničil in leta 2009, dve leti po presaditvi kostnega mozga, je bil Ray Brown uradno ozdravljen.

Dolgo časa je bil to edini primer ozdravitve, potem pa smo leta 2010 imeli primer novorojenčka iz Mississippija, ki po rojstvu ni dobival ustreznih zdravil, čeprav je bila mati HIV-pozitivna. Sprva jih je dobival, potem pa ga je mati nehala voziti v bolnišnico. Ko je že nekaj mesecev spet prišla na kontrolo, otrok ni imel zaznavnih količin HIV-a v vkrvi, čeprav več mesecev ni prejemal protivirusnih zdravil. To je zelo verjetno drugi primer ozdravitve.

Sedaj imamo pred nami tretjega in četrtega. Eden izmed moških je imel presaditev kostnega mozga z matičnimi celicami pred petimi leti, drugi pa pred tremi. Že lanskega julija nista imela v krvi zaznavnih količin HIV-a, a to ni štelo kot ozdravitev, ker sta še vedno prejemala zdravila. Sedaj pa eden že 15, drugi pa sedem tednov ne jemlje protivirusnih zdravil, virusa pa še vedno ni. Pri tem ne govorimo o hitrih testih, ampak je negativen tudi test na prisotnost virusne RNK ali DNK. Uradno to še ni ozdravitev, saj se virus lahko skriva drugod v telesu, recimo v možganih. Če pa bolnik leto dni po prenehanju zdravljenja še vedno nima v krvi zaznavnih količin virusa, je razglašen za ozdravljenega.

Novica pa je pomembna zaradi ene ključne podrobnosti. Berlinski pacient je dobil kostni mozeg z mutacijo CCR5, bostonska pacienta pa ne! To pa pomeni nekaj zelo prelomnega. Protivirusna zdravila so obvarovala nove celice, da jih virus ni napadel, nove celice iz kostnega mozga pa so ubile stare celice (zaradi zavrnitve), ki so bile seveda okužene. Virus je torej mogoče premagati.