Savdijci blokirajo Skype, Whatsapp

Medtem, ko na Zahodu (spet/začasno) razmišljamo o odhodu z GMaila, Facebooka in podobnih ameriških komunikacijskih servisov, katerih glavna dejavnost je zagotavljanje dostopa za tamkajšnje obveščevalne in policijske službe (brez skrbi, čez kak teden nam bo že povsem vseeno), imajo na Vzhodu probleme popolnoma druge vrste. Savdska Arabija je tako v začetku meseca blokirala dostop do izraelsko-ukrajinske VoIP storitve Viber, ki je s svojimi 20 milijoni uporabniki po svetu eden najbolj resnih konkurentov Skypu. Zdaj bi radi blokirali še sam Skype, ter priljubljeni iPhone program Whatsapp, to še pred začetkom letošnjega Ramadana (8. oz. 9. julij). "Uradni" razlog je seveda raba šifriranja, kar naj bi motilo vladne težnje po nadzoru komunikacij, tisti bolj "neuradni" pa denar.

Postopke zoper navedene ponudnike je namreč sprožil konzorcij treh državnih mobilnih operaterjev (Saudi Telecom, Etihad Etisalat, Zain Saudi), ne nacionalni regulator komunikacij (CITC). Zakaj? Močno jih moti izpad dohodkov iz naslova dobičkonosnih mednarodnih klicev in SMS-ov, nastal zavoljo prehoda na omenjene storitve internetnega klepeta. Blokada slednjih jim je zato v interesu.

V Savdski Arabiji namreč živi sorazmerno visok delež tujcev (med 9 in 10 milijoni, ali 31% populacije), predvsem iz drugih Azijskih držav. Ti tudi predstavljajo debelo polovico imetnikov internetnega dostopa (zlasti mobilnega), pri čemer obilno komunicirajo s svojimi družinami v državi rojstva. Seveda se je velik delež tega prometa v zadnjih letih preselil na internetne storitve (data), na škodo oderuško donosnih mednarodnih klicev (voice). Isti problem je prisoten tudi drugje po svetu (EU ga k sreči spodobno regulira) oz. na nekaterih drugih trgih (ti. cord-cutting kabelskih naročnin), vendar Savdijce še posebej tepe prav zaradi tako velikega deleža mednarodnega govornega prometa.

In tako smo spet pri tem, da vladne cenzure ne bi bilo brez sodelovanja zasebnih telekomunikacijskih podjetij. Pa če gre za dobavo prisluškovalnih naprav tujim, človekovim pravicam neprijaznim vladam, za deljenje skrajno zasebnih podatkov brez omejitev, nadzora ali vednosti uporabnika, za blokiranje p2p portalov, športnih prenosov in stav, pornografije ali česa tretjega; operater na koncu vedno zasluži, ali pa v zameno dobi kak drug korenček (tipično prijaznost pri regulatorju). Sodelovanje z vladami zanje niti ni nujno, ampak predvsem smiselno s podjetniškega vidika. Seveda račun na koncu plačamo uporabniki, vsako leto pa je tudi za evro ali pet višji. In to so podjetja, ki nam v svojih oglasih sporočajo, da je ždenje na telefonu "doživetje", katerekoli sorte pač že.