V pričakovanju Applovega zagovora pred Senatom

Te dni je v ZDA pa tudi drugod po svetu na naslovnicah ponovno Apple. V torek bo namreč pred ameriškim Senatom pričal Applov izvršni direktor Tim Cook, ki se za razliko od svojega pokojnega predhodnika tovrstnih nastopov ne ogiba kakor hudič križa. V torek pričakujemo prvovrstno politično predstavo, ki bo spominjala na najboljše resničnostne šove na televiziji. Apple je namreč na precej spolzkem terenu, saj se javno mnenje v ZDA počasi obrača proti podjetjem, ki se izogibajo plačevanju davkov. Tako bomo gledali ameriške senatorje, ki bodo na domačem terenu pražili Applovega izvršnega direktorja kot enega izmed krivcev za finančno krizo, ki da so jo posredno zaostrila tudi podjetja s prenizkim plačevanjem davkov. Uradno bo Apple pred Senatom predstavljal svoje ideje za prenovo ameriške davčne zakonodaje, kar je že samo po sebi precej nenavadno početje. Bržkone pa na koncu razen izjemno razgibanega resničnostnega šova ne bomo dobili nič otipljivega.

Sporna je predvsem Applova praksa kanaliziranja dobičkov v tujino, saj podjetje plačuje visoke licenčnine podružnici s sedežem na Irskem. Na Irskem je davek na dobiček 12,5 odstotka (v ZDA pa na zvezni ravni 35 odstotkov), a tudi to je preveč, zato potem irska podružnica denar spravi do nizozemske postaje, ki ga praktično v celoti prenakaže drugemu irskemu podjetju (tega ne more storiti prvo irsko podjetje neposredno, ker bi Irska v tem primeru odtegnila davek pri viru, t. i. withholding tax) , ki pa zaradi posebnosti tamkajšnje zakonodaje velja za bermudskega davčnega zavezanica, saj ima tam glavnino poslovanja in poslovodstva. In tam davka na dobiček ni.

Senat v ZDA je mnenja, da je tovrstna praksa nezakonita. Ameriška davčna zakonodaja ima namreč tudi člene, ki tovrstno početje omejujejo. Transferne cene med povezanimi osebami ne morejo biti poljubne, ampak morajo odražati tržne cene. V praksi je to težko upoštevati, saj takšnih transakcij (licenciranje celotne intelektualne lastnine in zaračunavanje licenčnine) med nepovezanimi podjetji sploh ni. Applu pa ne bo pri prepričevanju Senata pomagala niti izdaja obveznic 17 milijard dolarjev obveznic, s čimer je zbral denar za izplačilo dividend, ne da bi moral nazaj v ZDA prinesti milijarde iz Bermude, saj bi jih davkarija v tem primeru takoj obdavčila. Nasprotno, izplačilo kuponskih obresti na obveznice je celo davčno priznan odhodek, obrestna mera pa je bila rekordno nizka. Vse to bo moral Apple pred Senatom razložiti.

V pričakovanju tega zaslišanja je dal Cook intervju za Politco. V njem je poleg omenjenega finančnega čarovništva zanimivo investiranje v ZDA. Apple ponavlja, da so največji plačnik davkov v ZDA in tudi eden večjih delodajalcev (50.000 delovnih mest in 500.000 posredno ustvarjenih delovnih mest), plačnikov (devet milijard dolarjev za razvijalce aplikacij za iOS in OS X) in investitorjev. Pomudimo se pri tej točki. Večino iNaprav namreč sestavijo Kitajci, a se to počasi obrača. Apple je napovedal 100 milijonov dolarjev vlaganj v domačo proizvodnjo. Nekateri izdelki (recimo 21,5-palčni iMaci) že imajo napis Sestavljeno v ZDA (Assembled in USA), drugi bodo to še dobili. Apple ima sicer že od leta 1984 tovarno v Fremontu, a je delovala le do leta 1992. V prihodnosti pričakujemo bistveno več izdelkov, ki bodo narejeni v ZDA. Več o tem pa v torek zvečer.