Velika trojica na frenetičnem zagovoru pred ameriškim senatom

"Gospod Dorsey, kdo za vraga vas je izvolil in vas postavil na pozicijo s katere odločate o tem, kaj lahko mediji poročajo in kaj smejo izvedeti ameriški državljani? In zakaj se ne prenehate obnašati kot volilni štab demokratov ter blokirati poglede, ki nasprotujejo vašim političnim nazorom?" Tako se je republikanski senator Ted Cruz kar nekako zdrl na Jacka Dorseya, izvršnega direktorja Twitterja, med telekonferenčnim zaslišanjem pred senatno Komisijo za trgovino. Zaslišanja, ki ga je sprožila nedavna blokada novice The New York Posta na družbenih omrežjih, sta se morala udeležiti še njegova kolega iz Facebooka in Googla, Mark Zuckerberg in Sundar Pichai.

Kljub temu, da naj bi zaslišanje po dnevnem redu potekalo na temo odgovornosti spletnih podjetij za objavljene vsebine - gre za t. i. oddelek 230 ameriškega Zakona o dostojnosti komunikacij - pa so senatorji pogosto zatavali na stranpoti in trojico spraševali tudi glede oviranja konkurence, širjenja dezinformacij glede volitev in vplivanja na volitve nasploh.

Section 230 je v ZDA nekakšna varovalka za upravljavce spletnih vsebin, zaradi katere jih zakon ne vidi kot medije - ti imajo za objavljeno povsem drugačno, strožjo odgovornost - pač pa za nekakšen vmesni člen, zgolj posrednika. Zakon je bil sprejet leta 1996 in je imel namen zaščititi tedanja telekomunikacijska podjetja, do danes pa se je razvil v učinkovito bariero odgovornosti za spletne velikane. Ki pa, kot smo v EU ugotavljali že med razpravo o avtorski direktivi, v resnici s težavo pravočasno preverijo čisto sleherno objavo, ne da bi s tem močneje okrnili uporabniško izkušnjo ali pa na drugi strani, z umetno pametnimi filtri blokirali vse počez in pokončali svobodo govora. Da je v ZDA treba nekaj spremeniti, se strinjajo tako demokrati kot republikanci, le da prvi ciljajo na odgovornost za širjenje neresnic, drugi pa na cenzuro konservativnih mnenj.

Dorsey se je tako moral zagovarjati, ker je Twitter posebej kot neresnično označil objavo predsednika Donalda Trumpa o zanesljivosti glasovanja po pošti, medtem, ko iranskega ajatole Ali Hameneja, ki je grozil Izraelu, niso. Dorsey se je branil, da je v drugem primeru šlo za prazno rožljanje z mečem. Mark Zuckerberg je glede domnevnega cenzuriranja objave The New York Posta pojasnil, da so bili pred tem s strani FBI obveščeni, da se bodo v dnevih pred volitvami pojavili dokumenti, pridobljeni s spletnimi vdori. Od tu njihova previdnost in preverjanje objave. Sundar Pichai pa je senatorjem pojasnil, da Google spletne vsebine presoja brez kakršnihkoli političnih preferenc in pritaknil: "Pika."

Je pa, jasno, vsa trojica direktorjev section 230 glasno zagovarjala. Dorsey, da gre za najpomembnejši predpis, ki pomaga ohranjati svobodo govora na spletu. Enako Zuckerberg, da gre za zakon, ki je skozi leta pomagal oblikovati splet, kot ga danes poznamo, da pa se je internet kot tak vmes prav tako spremenil in da bi zakon vendarle potreboval določene spremembe. Pichai pa, da Googlova sposobnost zagotavljati dostop do tako širokega spektra informacij temelji prav na varovalkah, ki jih zagotavlja oddelek 230.

Za nameček in zabelo dogajanja; kopica senatorjev, med njimi tudi predsedujoči komisiji, republikanec Roger Wicker, ni zmogla pravilno izgovarjati Pichaijevega priimka.

Razprava in zaslišanje senatorjev ter njune morebitne posledice se bodo seveda nanašale samo na ZDA, utegnejo pa dolgoročno vplivati tudi na druge države, zlasti na njihove zahteve po hitrem in učinkovitem moderiranju objavljanih vsebin. V EU smo odgovornost spletnih upravljavcev že povišali s prej omenjeno direktivo o avtorskih pravicah, ki pa jo morajo države članice za konkretno veljavnost še ustrezno prenesti v svoje zakonodaje.