Napaka v Excelu in površna analiza temelj ekonomske politike varčevanja

Eden izmed največkrat citiranih člankov, ne le v znanstveni srenji, temveč tudi med politiki, gospodarstveniki in ekonomisti, je članek Growth in a Time of Debt iz leta 2010. V njem sta avtorja Carmen M. Reinhart in Kenneth S. Rogoff iz Nacionalnega urada za ekonomske raziskave v Massachusettsu s primerjalno analizo podatkov o zadolženosti držav in njihovi gospodarski rasti ugotovila, da ko razmerje med državnim dolgom in BDP-jem doseže 90 odstotkov, gospodarska rast v povprečju postane negativna, mediana gospodarske rasti pa se zniža za več kot odstotno točko. To je argument, ki so ga politiki, ekonomisti in centralni bankirji vedno znova uporabljali kot potrditev, da je strogo varčevanje (austerity) nujno.

Članek je prestal pregled znanstvene skupnosti (peer review) pred objavo. A ti pregledi niso vsemogočni, saj podatkov in zaključkov nihče ne poizkuša ponoviti, ampak gre preprosto za pregled navedene metodologije, ali vsebuje kakšne bistvene napake. A ker gre za tako pomemben članek, na katerem so (med drugim) utemeljevali ekonomsko politiko, so se ga Thomas Herndon, Michael Ash in Robert Pollin odločili preveriti. Odkrili so (znanstveni članek) površnosti brez primere. Podatki so bili nepravilno uteženi, prirejeni, za povrhu pa avtorji niso znali uporabljati Excela.

Carmen M. Reinhart in Kenneth S. Rogoff sta ugledna ekonomista harvardske šole, ki sta delala v Mednarodnem denarnem skladu, Reinhartova je bila vodja investicijskega bančništva v Bear Sternsu, Rogoff pa je delal tudi v ameriški centralni banki, predaval na Yalu in Harvardu. V ekonomiji je njuna beseda skorajda zakon. Herndon je po drugi strani doktorski študent ekonomije. Reinhartova in Rogoff sta mu aprila lani poslala podatke, s katerimi sta napravila raziskavo.

V medijih se je največ pisalo o spodrsljaju v Excelu, čeprav ta ni najodločilneje vplival na rezultate. V Excelovih preglednicah, s katerimi sta avtorja računala statistične podatke, so odkrili napake v formulah. Te so pri izračunu kar izpustile pet držav (Avstralijo, Avstrijo, Belgijo, Kanado in Dansko), saj sta zajela le celice v vrsticah 30-44, ne pa vseh (30-49). To je edini način, s katerim so lahko ponovili prvotne izsledke na istih podatkih. Excel ima že brez takšnih površnosti precej težav pri obdelavi statistični podatkov, še zlasti pri zelo nizkih verjetnostih, ki pa kumulativno predstavljajo znaten vpliv.

Ima pa članek tudi dve metodološki pomanjkljivosti. Avtorja sta namreč iz analize izključila nekatera leta za določene države, pri čemer so bile to ravno države, ki so v izključenih letih beležile visoko rast kljub visoki zadolženosti. Izpadle so, denimo, Avstralija (1946-1950), Nova Zelandija (1946-1949) in Kanada (1946-1950), ne da bi dobili kakršnokoli pojasnilo, zakaj teh podatkov nista upoštevala. Naslednji problem je ponderiranje, saj imajo leta različne uteži, spet brez pravih razlag. Recimo, 19 let, ko je imela Velika Britanija visoko gospodarsko rast in visok dolg, ima utež ena. Enako utež ima tudi eno samo leto, ko je imela Nova Zelandija velik dolg in ogromen padec gospodarske aktivnosti. Razlogi za različno tehtanje posameznih let obstojijo, a avtorja nista navedla, kako sta določala ponderje in zakaj stojijo, kakor stojijo. Če bi vsa leta obtežili enako (kar spet ni najbolj pravična rešitev), bi članek pokazal večjo gospodarsko rast pri visoki zadolženosti.

Kaj so avtorji ugotovili v popravljenem članku? Prvi problem je že klasična zveza med korelacijo in vzročnostjo. Nikjer niso uspeli dokazati, da je visok dolg vzrok za nizko gospodarsko rast in ne obratno. Še več, nadaljnja analiza kaže, da je precej verjetneje obratno. Četudi se osredotočimo le na korelacijo (in pustimo vprašanje vzročnosti ob strani), izgine drastičen prelom (tipping point) pri razmerju med dolgom in BDP-jem pri 90 odstotkih. Tudi pri tej kritični skupini je namreč povprečna gospodarska rast 2,2 odstotka in ne -0,1 odstotka.

Ali evropske države varčujejo in se potapljajo v spirali nižanja porabe in padanja gospodarske aktivnosti samo zato, ker je nekdo narobe uporabil Excel? Daleč od tega. Glavni problem omenjenega članka je izključitev povojnih let in čudno ponderiranje, Excelov spodrsljaj pa predstavlja zgolj manjšo napako. Evropske države varčujejo zato, ker trenutno to ustreza Nemčiji in ker se še nihče ni spomnil boljšega recepta. Nas pa tale fiasko uči, da izvlečkom v znanstvenih člankih, še zlasti če vplivajo na milijone ljudi, ne gre verjeti brez podatkov, na katerih so osnovani. Če bi avtorja prvotnega članka hkrati na internetu objavila vse podatke, iz katerih sta izhajala, bi javni pregled te težave hitro odkril. Tako pa se ne moremo znebiti občutka, da so nekomu "ugotovitve" koristile ...