Litij-ionske baterije imajo spominski efekt

Litij-ionske (Li-ion) baterije so po odkritju veljale za bistveno izboljšavo nikelj-kadmijevih (NiCd) in nikelj-metal hidridnih (NiMH), ker naj ne bi imele spominskega efekta. Tako namreč označujemo pojav, ki je značilen za nikelj-kadmijeve baterije in so ga prvikrat opazili v aeronavtiki. Tam so namreč baterije vsakokrat izpraznili točno do 25 odstotkov, potem pa jih napolnili. Izkazalo se je, da ponavljajoči cikli nepopolnega praznjenja in sledečega polnjenja povzročijo zmanjšanje kapacitete baterije. Litij-ionske baterije pa naj bi bile na to odporne.

Počasno padanje kapacitete zaradi staranja baterije ni spominski efekt, ampak je realnost pri vseh vrstah baterije. Spominski efekt je namreč precej bolj specifičen pojav (glej zgoraj).

Najnovejše raziskave, ki so bile objavljene v ugledni reviji Nature Materials, to zavračajo. Izkazalo se je namreč, da baterije, v katerih je katoda zgrajena iz LiFePO₄, izkazujejo spominski efekt. Članek je sicer za plačljivim zidom, je pa na voljo obsežen povzetek.

Odkritje je pomembno zato, ker so litij-ionske baterije osnovni sestavni del večine pametnih naprav dandanes, omenjajo pa se tudi ko sestavni del avtomobilov na električni pogon. V tem primeru je baterija podvržena kupu delnih polnjenj (pri zaviranju) in praznjenj (pri pospeševanju), zato je spominski efekt velik problem. Kljub temu novice niso tako zelo tragične, saj je izmerjen spominski efekt zelo šibek (vsega nekaj tisočink) in s časom zbledi (če baterija po praznjenju dovolj dolgo čaka, da se vrne termodinamično ravnotežje, preden jo začnemo ponovno polniti).