Bitcoin se je umiril, koliko pa stane rudarjenje?

Zadnje dogajanje z bitcoini je poskrbelo, da je valuta postala prepoznavna tudi pri ljudeh, ki se ne ukvarjajo z računalništvom ali financami. Pretekli teden in vikend je bilo živahno, saj je bitcoin pridobival in izgubljal, vmes pa bile internetne borze celo nekaj časa zaprte zaradi napadov DDoS in zaradi tržnih neravnovesij.

Širša prepoznavnost pa prinese tudi druge pomisleke, recimo ekološke. Emisija bitcoin poteka z digitalnim rudarjenjem, kakor imenujemo izračunavanje novih blokov, kamor se potem shranjujejo transakcije. Ker je število bitcoinov navzgor omejeno na 21 milijonov enot in ker algoritem sproti prilagaja zahtevnost rudarjenja, tako da je nov blok v povprečju nakopan v 10 minutah, hkrati pa se vsakih 210.000 blokov nagrada za rudarje razpolovi, so stroški rudarjenja že precej visoki. Računanje namreč ni zastonj, ampak stane vsaj elektriko, če že ne upoštevamo amortizacije.

Bloomberg ocenjuje, koliko vse to stane. Samo za elektriko naj bi rudarji dnevno porabili 150.000 dolarjev (982 MWh električne energije), ob trenutni vrednosti bitcoina pa dnevni izkupiček znaša 500.000-700.000 dolarjev (tečaj precej niha). To pa je že toliko energijo, kolikor jo porabi 90.000 slovenskih gospodinjstev (povprečna poraba 328 kWh mesečno, pravi AGEN-RS) ali polovica potrebne energije za poganjanje velikega hadronskega trkalnika. Ali je to veliko za valuto z denarnim agregatom milijardo dolarjev, presodite sami. Forbes pravi, da ne.

Ob tem velja imeti v mislih, da bi vsaj nekateri sistemi bržkone tekli tudi brez rudarjenja. Zanimivo pa je, da smo spet naredili en tak lep krog po zgodovini. Ena največjih pomanjkljivosti zlate valute so bili veliki stroški, povezani z njeno emisijo (kopanje v rudnikih, izluževanje rude, ulivanje itd.), ter sorazmerno trdna zgornja meja denarnega agregata. Papirnate (fiat) so te težave odpravile, saj lahko nove količine pričaramo s pritiskom na gumb, sedaj pa se ljudje spet množično odločajo, da jim ne zaupajo - in prestopajo v bitcoin.

Mimogrede pa še poglejmo, kaj se je čez vikend zgodilo na trgu bitcoinov. Tehnične težave, ki so jih povzročali organizirani napadi s preobremenitvijo (DDoS) na večje borze (zlasti Mt.Gox in slovenski Bitstamp), so izzvenele. Tudi bitcoinski balon je spustil nekaj zraka, saj se trenutno trguje okoli 90-100 dolarjev za bitcoin, kar okoli 60 odstotkov pod vrhom. Tudi promet se je približno razpolovil (gledano v številu bitcoinov), tako da je za nekaj časa norije bržkone konec. Se pa bitcoin ni sesedel, tako da valuta ni bila muha enodnevnica. In špekuliranje z njeno vrednostjo tako ali tako ni njen primarni namen.

Koliko je bitcoin v resnici vreden? Bog ve. Ljudje pa medtem trgujejo tudi z izvedenimi finančnimi instrumenti nanj.