Povej mi, kateri brskalnik uporabljaš, pa te zaposlim

Ne bi si mislili, da ima izbira brskalnika vpliv zaposljivost v verigi hitre prehrane, a bi se ušteli. Moderne tehnologije ponujajo velike množice podatkov, ki jih delodajalci, oglaševalci, raziskovalci in še kdo drug poizkušajo čim bolj prečesati svojimi algoritmi, da bi iz njih izluščili koristne informacije. Znane so raziskave o splošnih značilnostih populacije, ki jih pridobivajo z analizo sporočil na Twitterju - recimo nedavna raziskava o sreči in potovanjih ali predlanska raziskava bioritma. Wikipedija in forumi ponujajo informacije o uspešnosti oziroma priljubljenosti izdelkov med širokimi množicami. Gre pa tudi v drugo smer, torej na posameznika. Sedaj ugledni časnik The Economist ugotavlja, kako delodajalci pri zaposlovanju na delovna mesta, ki ne zahtevajo posebnih znanj, so pa zaželene določene osebnostne značilnosti, uporabljajo vse dostopne podatke.

Recimo uporaba brskalnika res nima vpliva na hitrost obračanja pleskavic, pove pa, vsaj v statističnem povprečju, nekaj drugega. Analiza podjetja Evolv, ki se ukvarja s kadrovanjem, kaže, da so uporabniki brskalnikov, ki niso Internet Explorer, sposobnejši in manjkrat zamenjajo službo (v povprečju delajo pri enem delodajalcu 15 odstotkov dlje). To ni težko preveriti, saj pri izpolnjevanju zaposlitvenega obrazca na internetu brskalnik pošlje tudi informacije o sebi. Ti brskalniki imajo skupno to, da niso privzeti, ampak jih je treba posebej namestiti. Evolv sklepa, da je korelacija posledica dejstva, da zamenjava brskalnika terja informirano odločitev oziroma premislek, kar je zaželena lastnost pri delodajalcih.

Spet druge korelacije, ki so jih našli, mejijo na očitne, kot recimo to, da bližina delovnega mesta domu vpliva na redkejšo zamenjavo zaposlitve. Ali pa to, da so iskrenejši ljudje uspešnejši in dlje vztrajajo pri istem delodajalcu, a se odrežejo precej slabše na mestu prodajalca. Zanimivo je, da se ljudje, ki so bili pravnomočno obsojeni, odrežejo bolje v klicnih centrih.

To niso le teoretične študije in akademska razpravljanja, ampak imajo tudi praktične posledice. Xerox je te informacije upošteval ter prilagodil politiko zaposlovanja v svojem testnem projektu. Rezultat je bila za petino daljša povprečna doba zaposlitve posameznega delavca. In to je podjetjem v interesu, saj privarčujejo stroške uvajanja novih zaposlenih.