Pametni učbeniki vedo, kdaj in če jih berete
Matej Huš
10. apr 2013 ob 09:38:53
Večno vprašanje pri poučevanju je branje učbenikov. Ali so študentje prebrali zahtevano literaturo, lahko do neke mere ocenimo iz njihovega znanja. Dostikrat je to tudi smisel, saj preverjamo znanje in ne število za knjigo preždetih ur, dasi na primer pri pouku književnosti zelo težko ugotovimo, ali je nekdo prebral knjigo ali pa Kresnice. Vse to bi bilo precej laže, če bi imeli digitalne učbenike. In v ZDA jih marsikod že imajo, kar je start-up podjetje CourseSmart s pridom izkoristilo.
Njihova ponudba je neke vrste Veliki brat za učitelja. Digitalni interaktivni učbeniki, ki jih imajo študentje, namreč sledijo, kdaj in koliko časa ti preživijo na neki strani (in ob tem bolj ali manj pravilno predpostavljajo, da jo dejansko berejo). Študentje vedo, da se njihovo rokovanje s knjigo beleži, a vpogleda v podatke nimajo. Zato pa njihovi profesorji za vsakega študenta dobijo vse podatke, kdaj in koliko časa je bral kakšno stran v knjigi, in lično izračunan indeks študentskega izpolnjevanja obveznosti. Tako lahko vidijo, kateri študentje študirajo sproti, kdo trpa podatke v glavo le zadnjo noč pred izpitom in komu je popolnoma vseeno. Ob tem seveda velja, da je mogoče podatke pridobiti od drugod in se učiti po drugih virih, a obvezna literatura je v digitalni obliki in od študentov se pričakuje, da jo preštudirajo.
Lastniki start-upa so veliki založniki (Pearson, McGraw-Hill in drugi), ki si obetajo številne koristi. Po eni strani bodo iz anonimizirane metrike, ki jo bodo dobili o študijskih navadah, lahko izluščili koristne informacije o zgrabi učbenikov - kje so napisani nerazumljivo, kje so zanimivi itd. Po drugi strani pa si tako še utrjujejo svoj položaj na trgu digitalnih vsebin, s čimer si zagotavljajo velik kos pogače študija, ki v ZDA niti slučajno ni poceni. Goljufije so sicer mogoče, a tako je pri vsakem sistemu. CourseSmart pa ima ta hip več kot tri milijone uporabnikov, do konca leta pa naj bi jih imel še bistveno več.
Očitno do pravice brati nismo potrebovali dolgo časa.