Po petih letih tedaj najhitrejši superračunalnik končuje obratovanje

Pred slabimi petimi leti, junija 2008, je ameriško ministrstvo za energijo v Los Alamos National Laboratoryju v Novi Mehiki začelo uporabljati superračunalnik IBM RoadRunner. Tedaj je bil to najhitrejši superračunalnik na svetu, saj je kot prvi presegel računsko moč enega petaflopsa (10¹⁵ operacij s plavajočo vejico na sekundo). Z njim so računali, kako se stara ameriški jedrski areznal (Stockpile Stewardship Program). RoadRunner je bil tako zmogljiv, da se je na prvem mestu lestvice 500 najhitrejših superračunalnikov obdržal poldrugo leto, še včeraj pa je držal še vedno zelo dobro 22. mesto. Danes pa so RoadRunnerja dokončno ugasnili, da ga razstavijo.

Življenjska doba superračunalnikov je običajno daljša, a RoadRunner se je moral posloviti od življenja zaradi svoje požrešnosti. Bil je energetsko zelo potraten, saj je porabljal 2,4 MW električne energije ob delovanju, kar je preveč, da bi se nadaljnje delovanje še izplačalo. Postavitev sistema je stala 120 milijonov dolarjev in že tedaj je bil RoadRunner zaradi svoje strukture precej kontroverzen. Imel je 6.563 dvojedrnih procesorjev AMD Opteron in dvakrat toliko posebnih grafičnih procesorjev PowerXCell 8i (Cell), ki so bili izpeljanka iz procesorjev za PlayStation 3. Uporaba GPU-jev za splošne izračune (GPGPU) je bila tedaj še v povojih in prav RoadRunner je spremenil projektiranje superračunalnikov v prihodnosti.

Danes, pet let pozneje, RoadRunner torej roma na smetišče zgodovine. Najmočnejši superračunalniki so danes približno desetkrat hitrejši in hkrati približno tolikokrat varčnejši. Znanstveniki načrtujejo preboj meje eksaflopsa med leti 2020-2030, a bo za to potrebnih še nekaj izboljšav pri učinkovitosti in ceni.