Ciprčani obupano nad bankomate

O otoški državi Ciper pri nas praviloma beremo kot o priljubljeni destinaciji za naše turiste in pa tajkune. Zato je predvčerajšnjim toliko bolj presenetila najava vladnega dogovora z EU (predlani oblikovanim Evopskim mehanizmom stabilnosti, kratko ESM) in IMF o 10 milijard evrov težki finančni pomoči njihovim slabim bankam, ki pa je pogojena z vsesplošnim enkratnim davkom v višini 9,9 % oz. 6,75 % vrednosti vseh ciprskih bančnih depozitov. Denar za to je na računih že "rezeviran", dol pa bo pobran enkrat po torku.

Procent je odvisen od višine depozita (nad/pod 100.000 evrov) in naj bi skupaj nanesel debelih 6 milijard evrov, ali slabo tretjino ciprskega bruto domačega proizvoda. Ne gre sicer za popolno "krajo", kot ji že pravijo prebivalci, saj bodo v zameno za odtujeni znesek dobili pripadajoči lastniški delež v svoji "priljubljeni" banki. A prebivalci, posebej pa v državi živeči tujci, niso navdušeni. Poteza je bila najavljena ravno pred začetkom podaljšanega vikenda (v ponedeljek je v državi praznik), tako da bodo banke v času do izvedbe ukrepa pač ostale zaprte. Bankomati sicer delujejo in komitenti jih besno obiskujejo, vendar se jih je večina že spraznila, sicer pa tako ali tako ni mogoče dvigniti več kot že dogovorjenih 90,1 oz. 93,25 % z računa. Podobne omejitve veljajo tudi za spletno bančništvo in druge plačilne kanale, čeprav potrebna nacionalna zakonodaja še ni sprejeta. To naj bi se zgodilo ravno v ponedeljek, ko je načrtovana izredna seja nacionalnega parlamenta. Istočasno naj bi še močno obdavčili prihodke pravnih oseb in s tem dokončno izgubili svoj status davčne oaze.

Za načrtom, ki ga je uradno predstavil nizozemski finančni minister in predsednik odbora guvernerjev pri ESM, Jeroen Dijsselbloem, naj bi sicer stali predvsem Nemci. Moti jih, da je Ciper kot država članica EU preveč odprta za domače in tuje izigralce davkov oz. pralce denarja, posebej ruskega izvora. Ideja obdavčenja tajkunskih in domačih depozitov ("izjemen ukrep", a nujen zaradi "obupne situacije pri domačih bankah", kot je komentiral Dijsselbloem) naj bi tako zrasla prav pri njih, podpirajo pa jih tudi Britanci, ki so že najavili kompenziranje svojih vojakov in javnih uslužbencev na otoku, in - zanimivo - Rusi. Slednji prav tako niso navdušeni nad izgubljeno davčno bero, pomagali pa bodo z dodatnima 2.5 milijardama kapitala ter podaljšanjem in pocenitvijo obstoječih posojil državi. IMF naj bi tudi dodal nekaj milijard, je že potrdila njihova nova šefica Christine Lagarde (nekdanja francoska finančna ministrica in zamenjava za serijskega ženskarja DSK-ja). Unijin delež iz ESM bo do 10 milijard evrov, kar naj bi skupaj potem zneslo za slabih/dobrih 20 milijard takojšnje pomoči.

S tem denarjem bi se, mimogrede, dalo za (vsaj nekaj let) sanirati tudi slovenske finančne probleme.