Yahoojeva ukinitev dela od doma nujna

Na spletu še vedno precej odmeva odločitev Yahoojeve izvršne direktorice, da od junija prepove delo od doma. Ker je bilo objavljenih mnogo študij, ki kažejo na prednosti tovrstne ureditev, je na prvi pogled odločitev Marisse Mayer presenetljiva. A Mayerjeva se ne odloča na podlagi navdiha, ampak suhoparnih številk in dejstev (kar so jo recimo nekateri zaposleni v Googlu zamerili, ko je iz statistike odločala, kateri dizajn začetne strani bodo uporabili, a pristop je deloval).

Yahoo je imel pred prihodom Mayerjeve cel kup problemov in njena naloga je te probleme odstraniti. Podjetje, ki je bilo včasih sinonim za iskanje po internetu, se je v zadnjem desetletju izgubilo. Prehitel jih je vitkejši Google, medtem ko se je Yahoo odebelil in začel capljati zadaj. V Silicijevi dolini delo v Yahooju ni več nekaj, s čimer bi se zaposleni pohvalili. Morala je bila na psu, so plastično povedali. To je velik problem in Mayerjeva je dobila nalogo "revitalizirati Yahoo".

Prva stvar, ki jo je opazila ob prihodu v podjetje, so bila prazna parkirišča. Yahoo ima namreč eno izmed najbolj liberalnih ureditev glede dela na domu in mnogo zaposlenih je polni delovni čas delalo od doma, še več pa je bilo takih, ki so to možnost izkoristili kak dan v tednu. Mayerjeva se je vprašala, ali ti ljudje dejansko delajo to, za kar so plačani, zato je v svojem slogu šla preverit dnevniške datoteke VPN-povezav. Ugotovila je, da ljudje niti slučajno niso dostopni toliko časa, kot bi od njih pričakovali. Tudi nekateri nekdanji zaposleni so spregovorili o problemu in podprli odločitev Mayerjeve. V Yahooju je cel kup ljudi, pravijo, ki uradno dela od doma, v resnici pa v službenem času postavlja svoje start-upe in počne tisoč drugih stvari, ki nimajo nobene zveze z Yahoojem.

Mayerjeva je s to odločitvijo strla več orehov hkrati. Najprej je pokazala, da je ni strah sprejemati velikih odločitev, čeprav se mnogi z njimi ne bodo strinjali. Nič ni namreč slabšega za podjetje, kot vodja, ki cinca. Po eni strani bo s tem dvignila skupinski duh v podjetju, saj za občutek pripadnosti ljudje pač morajo delati na istem mestu. Začetno nezadovoljstvo ob spremembi režima pa se bo hitro poleglo, saj se ljudje konec koncev sorazmerno hitro vsega navadijo. Ob sodelovanju v živo se poraja mnogo idej, ki so plod neposredne komunikacije, in nenazadnje je to tudi taktika mehkega odpuščanja tistih, ki se ne bodo mogli sprijazniti z novim režimom. In Yahoo potrebuje nižje stroške dela, če želi uspeti.

Pristopi so seveda različni. Google svoje zaposlene motivira tako, da imajo v službi različne bonbončke - vrtce za otroke, brezplačne obroke, fitnes in podobno. Yahoo se je pač odločil za manj korenčka in več palice, čeprav Mayerjeva dodaja, da brezplačna hrana in podobno ni problem, če bodo le ljudje v podjetju. Vse skupaj seveda ni tako črno, kot se zdi na prvi pogled. Mayerjeva želi doseči, da bi se ljudje redno naslikali v podjetju, ne pa da ima Yahoo armado zaposlenih v vseh divizijah, ki jih nihče nikoli ne vidi. Nekdanji zaposleni pravijo, da je v podjetji cel kupi ljudi, ki se "skrivajo" in Yahoo od njih dejansko nima nič razen stroškov. Eden izmed menedžerjev je svojim podrejenim, denimo, povedal, da pričakujejo, da bodo v podjetju, kolikor bodo le mogli. Če morajo peljati otroka k zdravniku ali počakati na inštalaterja, seveda lahko tisti dan delajo od doma. In to je človeško.