Nokia prodala svoj sedež

Nokia je v spopadu s težkimi ekonomskimi razmerami, v katerih se je znašla, prodala stavbo, v kateri domuje njen sedež, s čimer je pridobila 170 milijonov evrov gotovine. Finsko podjetje Exilion Capital Oy, ki se ukvarja z nepremičninskimi skladi, se je med pogajanji z več podjetji izkazalo kot najboljši ponudnik, so sporočili iz Nokie. V stavbi s površino 48.000 kvadratnih metrov, kjer trenutno službuje 1.800 zaposlenih, je sedež podjetja že 16 let in bo tam tudi ostal. Nokia bo prostore namreč najela nazaj.

Gre za znano prakso monetizacije nepremičnin, s katero podjetja izkoristijo kapital, ki ga imajo vezanega v opekah in betonu. Nepremičnino prodajo najboljšemu ponudniku, nato pa začno plačevati najemnino za njeno uporabo (sell and lease back). Operacija je smiselna, kadar je najemnina glede na iztrženo kupnino cenejša od kreditnega financiranja v bankah, komercialnih zapisov ali obrestne mere na izdanih podjetniških obveznicah. Nokia obveznice težko izdaja, saj so bonitetne agencije letos njeno oceno sklestile skorajda na raven Grčije, tako da so pribitki visoki. Komercialni zapisi imajo za potrebe Nokie prekratko dobo do dospelosti, krediti pa za podjetje v težavah tudi niso več poceni. Oktobra so sicer uspešno izdali za 750 milijonov evrov zamenljivih obveznic, ki imajo 5-odstotno kuponsko obrestno mero in zamenljivost pri 28-odstotni premiji na trenutno ceno delnic (če delnice zrastejo za 28 odstotkov, je obveznice mogoče zamenjati zanje).

Recimo v Sloveniji je znan primer največjega trgovca, ki ima za razliko od konkurence v lasti veliko večino stavb, v katerih ima svoje trgovine. Ocenjujejo, da ima okoli milijarde evrov premoženja, a odločitve o monetizaciji, ki jo pogosto omenjajo, še niso sprejeli. Ostali trgovci imajo nepremičnine večidel v najemu.

Nokiin finančni direktor Timo Ihamuotila je diplomatsko povzel, da lastništvo nepremičnin ni Nokiino poslanstvo, zato so iz te "investicije" izstopili, ko so našli dobrega kupca. Glavni problem, ki ga ima Nokia, je seveda pešajoča likvidnost. Izguba, ki se vleče že šest četrtletij zapored, se namreč zajeda v likvidnostne rezerve in pri trenutnem tempu ima Nokia likvidnih sredstev le še za leto dni. Po eni strani krčenje stroškov in po drugi strani konverzija nelikvidnega premoženja v denarna sredstva so logičen odgovor na te pritiske. Nokii namreč leta 2014 zapade več kot milijarda dolarjev posojil.