Avstralski rahitični poskus prepovedi anonimnega twittanja
Mandi
2. dec 2012 ob 14:00:03
Raba Twitterja še vedno lepo raste, s tem pa tudi zanimanje državnih oči zanj. Najave in živa pokrivanja demonstracij se že tradicionalno izvajajo skozi ta medij, pri čemer je zanimivo, da Twitter ni tako slepo ustrežljiv z izročanjem uporabniških podatkov pravosodnim organov kot nekateri njegovi spletni sosedje, ki to mirno počno in obenem mastno zaračunavajo.
Avstralci tako že nekaj razmišljajo, da bi Twitterju glede sodelovanja s policijo krepko zvezali roke. Pravzaprav se čaka samo še na ugoden trenutek - primeren incident, za rečt - in letos septembra je izgledalo, da so ga le dočakali. Dokler se ni par ni kasneje vrnil kot bumerang, neposredno v glavo obraz.
28-letnemu ragbijašu Robbiju Farahu je junija letos po dolgem boju z rakom trebušne slinavke nesrečno preminula mati. Tri mesece kasneje, septembra, mu je potem po porazu njegove ekipe eden od navijačev - @maxpower118 - namenil posebej zahrbten twit o njej (glej rekonstrukcijo v sliki). Robbie je (pričakovano) malce znorel, rekel par stvari, za naslednji dan (petek) pa sklical tiskovno konferenco. Kot je povedal, je že skrajni čas, da se te "twitter trolle" polovi in pozapre. Sicer da razume, da si ljudje radi privoščijo to ali ono šalo, sploh zoper javno izpostavljene osebe, a kar je preveč, pa naj bi bilo preveč.
Odziv države je bil hiter in izjemen, pravzaprav skoraj neverjeten (kot da bi kdo bil čakal v nizkem štartu). Še isti dan se mu je kar po Twitterju oglasil premier zvezne države New South Wales, Barry O'Farrel, z napovedjo urgence pri zakonodajalcu in policiji. "Treba bo poslati jasno sporočilo, da takšno vedenje ni sprejemljivo", tako da bo vsakdo vedel, "da če nečesa ni pripravljen reči naslovniku osebno, v obraz, potem se nima kaj skrivati za twitti in drugimi elektronskimi sporočili". Podobno deželni notranji minister Michael Gallacher, ki ni pozabil dodati, da take izjave niso nič drugačne od zloveščega nadlegovanja po šolah, oz. sovražnega govora zoper manjšine po tem ali onem kriteriju (!), zato da je "potrebno dati policiji in tožilstvu vsa pooblastila, da tem strahopetnim klovnom zamenjajo tipkovnico za lisice". Pa zvezna premierka Julia Gillard, ki je takoj za naslednji teden napovedala vladni sestanek na to temo, ter Farahu osebno obljubila, da bo obveščen o napredku. Ne gre pozabiti tudi na časopis The Herald Sun, ki je sprožil povratno akcijo #StopTheTrolls in kot nekakšni "medijski sponzor" zagotavljal dodatno podporo.
Vse je kazalo, da bo Avstralija močno zaostrila svojo zakonodajo zoper internetne žaljivce, ponudnike spletnih strani pa zavezala k ekpresnemu razkritju kršiteljev. V ta namen so napovedali spremembo telekomunikacijske zakonodaje, ki "naj ne bi bila več primerna za moderne čase". Njihov ZEKom je bil že tako ali tako v proceduri, saj so ravno urejaji retencijo prometnih podatkov, zakaj torej ne.
Potem pa .. sredi tedna obrat. Souporabnica Twitterja Faraha spomni, da je malce dvoličen, saj je ravno leto dni prej na vprašanje prijatelja javno odgovoril, da bi premierki Gillardovi za njen 50. rojstni dan podaril kar "zanko" .. za obesit se. Povedano drugače, na ne ravno lep način ji je sporočil, da bi državi šlo bolje brez nje na položaju prve ministrice, da je na nek način "gotova". Seveda je zadevo mislil z debelo dozo humorja, torej v šali, kar je potem tudi pojasnil zaradi vala protestov na njegov twit: "Nekateri ljudje zares ne morejo razumeti šale. Dajte se no malo sprostit".
Eh ..
Maxpower118, tj. twitter user, ki je s svojim žaljivim twittom zakuhal celotno zgodbo, je seveda uporabljal namišljeni račun, kar je razvidno že iz slikce (mini anonymous maska), pa tudi iz nekaterih drugih njegovih twittov (ko je bil profil še dosegljiv). Šlo je za očitno šalo, morda provokacijo, morda celo za razžalitev po pomenu v kazenski zakonodaji, nikakor pa ne za sovražni govor (namerne napade na manjšine) in še manj kot nekaj, zaradi česar se bi šlo zategovat zakonodajo. Takšni twitti padejo vsak dan, na stotine njih, enako na facebooku, in isto tu in zdaj v resničnem življenju. Razlika je edino, da je izjava na spletu lahko malo bolj brezosebna, lahkotna, oddaljena, a hkrati bistveno bolj daljnosežna, saj jo lahko (skozi retweete) prebere še in še ljudi.
Farah se je moral iskreno opravičiti in umakniti svojo prošnjo policiji. Vlada, tako zvezna kot deželna v New South Walesu, je čez noč obmolknila, šla delat druge stvari. The Herald Sun je ohranil stran z akcijo, a brez Farahovega obraza in moralne imperative, ter namesto tega postavil izpovedi drugih javnih osebnosti s ti. "ž liste", torej razne zvezde resničnostnih šovov, ki naj bi tudi same pretrpele čudo gorja na twitterju, pa čeprav so to istočasno sami uporabljali za svojo promocijo, "Damjan Murko style".
Draga država, Twitter obstaja že dobrih 7 let, pravzaprav letos precej veliko slovenskih uporabnikov praznuje svoj 3., 4., nekateri celo 5. ali višji "rojstni dan" na tem omrežju. Čisto vredu jim gre, to pa zato, ker ima storitev na voljo obrambo pred spammom - unfollow, oz. če je res treba, block. Potrebe po kaki hudi pravosodni intervenciji tako ni. Če se kaj zares najde, pa že imamo kazniva dejanja zoper čast in dobro ime.