Ročno spajanje Šendžova 9 s Tiangongom 1 uspelo

Drugi, pomembnejši cilj kitajske misije Šendžov 9 s posadko, ki so jo v orbito izstrelili 16. junija, je poleg avtomatičnega spajanja plovila z drugim vesoljskim objektom, kar jim je uspelo tri dni pozneje, tudi ročna spojitev. Iz kontrole poleta krmiljenja spojitev (automated docking) so bili Kitajci pred tem izvedli že dvakrat, včeraj pa so prvikrat v zgodovini izvedli še ročno spojitev. To pomeni, da je ves postopek izvajala in nadzorovala posadka v plovilu.

Posadka je torej zapustila Tiangong 1, si za vsak primer nadela vesoljske obleke in Šendžov 9 pripravila za polet nazaj na Zemljo, ki bi se zgodil, če bi šlo kaj hudo narobe (contingency plan). Plovilo se je nato razvezalo od Tiangonga 1 in se umaknilo na razdaljo 400 metrov, kjer se je postopek ročne spojitve lahko začel. Nadaljnji kontrolni točki sta bili na razdaljah 140 in 30 metrov, potem pa se je Šendžov 9 s hitrostjo 0,4 metra na sekundo približal in spojil s Tiangongom 1. Postopek je vodil poveljnik misije Liu Vang. S tem se je misija približala koncu, preostane jim le še povratek na Zemljo.

Kitajci so s tem dokazali, da znajo isto kot Američani in Rusi že dobrih 50 let. V Pekingu namreč še vedno načrtujejo, da bo Kitajska do leta 2020 sestavila svojo vesoljsko postajo in spojitve plovil v vesolju so nujen protokol za izvedbo, saj se postaja modularno gradi v vesolju. Zato tudi ni presenetljiv silen ponos, ki ga Kitajska čuti ob zadnjih dosežkih in vzneseno poročanje na lokalni televiziji. Neposredno so prenašali vse faze izstrelitve in spojitev, hkrati pa so redno pisali o vsem dogajanju na plovilu - tudi o prvem vesoljskem obedu prve kitajske taikonavtke. Šendžov 9 se bo vrnil v petek.