V Etiopiji prepovedan VoIP

V Etiopiji so nedavno sprejeli kontroverzni zakon, ki prepoveduje uporabo storitev za telefonijo prek interneta VoIP in uvaja stroge zaporne kazni za kršitelje. Kot je prva poročala Al Jazeera, je za uporabo Skypa, Google Talka in sorodnih storitev VoIP zagrožena 15-letna zaporna kazen. Zakon je začel veljati že konec maja, a ga je svetovna javnost večidel spregledala.

Hkrati je Etiopija začela preverjati promet (deep-packet inspection, DPI), da bo lahko odkrila kršitve. Uradna utemeljitev iz vlade pravi, da so se za ta ukrep odločili zaradi pomislekov glede nacionalne varnosti, ki ji VoIP predstavlja preveliko grožnjo, in za zaščito interesov nacionalnega telefonskega operaterja Ethio Telecom, ki ima v državi popolni monopol. Poleg tega je prepoved tudi avdio in video promet preko socialnih omrežij, tako da tudi da obvoz ne bo zakonit.

Nadalje ima ministrstvo za telekomunikacije in informacijsko tehnologijo pooblastila, da nadzira in izdaja licence vsem uvoznikom v državi, ki uvažajo opremo za telekomunikacije. Uvoz brez posebne licence bo prepovedan. V Etiopiji je dostopnost interneta že tako ali tako na najnižji mogoči ravni, saj ima telefonsko povezavo zgolj odstotek 85-milijonskega prebivalstva, kar je drugi najslabši rezultat v Afriki.

Kljub temu ali pa prav zato režim vedno ostreje nadzira pretok informacij na internetu. Že od decembra 2006 je za vse kiberkavarne obvezno, da hranijo zapisnik o imenih in naslovih vseh svojih obiskovalcev, s čimer želi Etiopija zajeziti bloganje in protirežimsko propagando. Spletne strani z vladi nenaklonjeno vsebino, ki so često blokirane, Etiopija pa tudi moti radiodifuzijo v amharskem jeziku, v katerem disidenti nagovarjajo privržence in ljudstvo.

Pretekli mesec pa je država uvedla tudi sistem za blokiranje dostopa do anonimnega omrežja Tor, poročajo Novinarji brez meja. Kljub uvedbi DPI pa je Tor vseeno mogoče uporabiti, saj so na internetu že navodila za obhod omejitev. Zaradi 15-letne zaporne kazni si tega vsi seveda ne upajo. Poleg tega se krepi tudi cenzura tiskanih medijev, dodajajo. Tiskarne Berhanena Selam, ki imajo monopol na svojem področju, so dobile pooblastila, da zavrnejo tisk vsebin, ki so politično nekorektne. To je tudi v nasprotju z etiopsko ustavo iz leta 1994, a se vlada na to požvižga. Pojavlja se bojazen, da Etiopija drsi nazaj v čase pred letom 1991.