Zaradi varnostnih pomislekov IBM zaposlenim prepovedal Siri

IBM zaposluje približno 400.000 ljudi in pri takšni množici ljudi organizirati IT-sistem in preprečiti uhajanje informacij ni mačji kašelj. Kako zelo je to težavno, je IBM spoznal po letu 2010, ko so uvedli politiko lastnih mobilnih naprav. To pomeni, da lahko zaposleni na delo nosijo in doma za delovne naloge uporabljajo lastne mobilne telefone in druge prenosne naprave. Čeprav IBM-u ni bilo treba kupiti teh naprav, niso privarčevali nič, saj je konfiguracija in vzdrževanja takšnega gozda naprav draga.

Vsak zaposleni mora svojo napravo pred odobritvijo prinesti v IT-oddelek, kjer mu jo nastavijo. Glede na delovno mesto mu dovolijo sprejemanje elektronske pošte ali še kaj več pravic, kot je dostop do internih podatkovnih baz, ki se pred prenosom na napravo šifrirajo, onemogočijo nazaželene aplikacije in omogočijo izbris podatkov na daljavo za primer izgube. IBM je sedaj na seznam nezaželenih aplikacij uvrstil tudi Applovo pomočnico Siri, ker naj bi ta ukaze posredovala Applu, kjer se (lahko) hranijo.

Siri seveda ni edina nedobrodošla aplikacija, saj sta na tem seznamu še recimo Dropbox in iCloud. Siri si je ta naziv prislužila, ker vse zbrane podatke posreduje na Applove strežnike. V pogojih o uporabi namreč piše, da se uporabnik strinja s prenosom, zbiranjem, hranjenjem, procesiranjem in uporabo zbranih podatkov. Med te poleg ukazov za Siri sodijo še imena, vzdevki, odnosi z osebami v imeniku, zbirke glasbe in ostali osebni podatki. Apple nikjer ni zapisal, kako dolgo se ti podatki hranijo, kdo ima do njih dostop in ali se dejansko uporabljajo. Pravijo, da se ti podatki skladiščijo zato, da je uporaba Siri lažja in učinkovitejša. American Civil Liberties Union je uporabnike že posvaril pred uporabo Siri.