Francija letos brez Monsanto koruze

Francija je marca pohitela in začasno prepovedala Monsantove gensko spremenjene koruze MON810, še pred začetkom aprilske setve. Njihovo kmetijsko ministrstvo je odločitev utemeljilo z več študijami, ki svarijo pred "pomembno škodo za okolje", brez da bi počakalo na uradno mnenje Unije, ki o potencialni prepovedi semena še odloča.

Ker je šlo za enostranski ukrep na področju kmetijske politike, ki že tako rekoč od početka spada v izvirno pristojnost Unije, je Francija odločitev priglasila Evropski upravi za varnost hrane in jo prosila za mnenje. To mnenje je bilo izdano ta ponedeljek in Franciji priporoča odpravo začasne prepovedi, ker v njihovi vlogi navadene študije znanstveno gledano ne utemljujejo škodiljivosti semena ne za zdravje ljudi ne za okolje. Formalno ima Francija zdaj več možnosti - začasno prepoved lahko bodisi odpravijo bodisi obnovijo, bodisi ne storijo nič in počakajo na skupno evropsko odločitev v zadevi (srečanje kmetijskih ministrov bo 11. junija v Luksemburgu), ki pa seveda ne bo šla mimo povsem brez njihovega vpliva (država je največji evropski pridelovalec koruze, s 1.55 milijona hektarjev posevkov in 15.5 milijard ton pridelka). V vsakem primeru pa je setev že šla mimo, tako da letos Monsantove koruze v Franciji ne bo.

EU na splošno ni navdušena nad gensko spremenjeno hrano, to iz številnih razlogov. Najbolj glasno se govori o nepreverjenem vplivu na zdravje živali in ljudi oz. na okolje, potem pa so tu še strateška vprašanja tega, kdo bo imel kontrolo nad svetovno proizvodnjo semen in s tem nad celotno proizvodnjo hrane. Monsanto je tukaj svoje karte že pred časom javno razgrnil: njihova semena so umetno sterilna (lanskega pridelka ni mogoče uporabiti za novo setev), sorazmerno draga, prodajajo se v paketih z njihovimi škropivi, obenem pa so izrazito monokulturna in neprilagojena na lokalne vremenske in druge okoliščine. V Indiji imajo zadnjih nekaj let endemične probleme z donosom njihovega gensko spremenjenega bombaža, ki je izrazito občutljiv na pomanjkanje padavin in je zato številne kmete pripeljal do bankrota oz. še huje, do odločitve za posebej boleč, dolgotrajen in javni samomor z zaužitjem škropiva (ibid). Ista država je predlani označila prodajo gensko spremenjenih semen za jajčevec kot biotsko piratstvo in jo potem tudi prepovedala. Kar se tiče koruze, so tudi problemi. Testni posevki v Afriki ne dosegajo obljubljenih donosov, kar je bil tudi glavni postulat gensko spremenjene hrane (brez nje naj ne bi bilo mogoče nahraniti vseh lačnih ust). Še več, zaradi visoke cene in večletnih pogodb so kmetovalci prisiljeni v monokulturno pridelavo koruze z le malo ali nič vmesnega kolobarjenja, kar izčrpa zemljo, obenem pa ustvarja odlične pogoje za koruznega hrošča (rootworm), ki svoja jajčeca odloži poleti, nakar prezimi, uničujoč škodo pa lahko povzroči šele naslednjo pomlad, a le, če se na isti zemlji spet poseje koruza. Četudi že zrase, jo je treba še prodati, pri čemer se advokati proti gensko spremenjenim organizmom (GSO) zavzemajo za obvezne, jasne in dobro vidne oznake na embalaži; proizvajalci pa jamrajo, da gre za nepotrebne administrativne ovire in medenje potrošnika.