Čebelomor: Znanstveniki uspeli povezati pesticide iz skupine neonikotinoidov s sindromom kolapsa čebeljih kolonij

Slashdot poroča, da so na Harvard School of Public Health uspeli reproducirati sindrom kolapsa čebelje kolonije v kontroliranih pogojih. Ta pereča bolezen, znana tudi iz naših krajev, se je prvič pojavila leta 2006. Zaradi nenavadnih simptomov, kjer se prizadete čebele s poletov niso vračale v domač panj in ker očitnega krivca ni bilo, je bilo preiskovanje te bolezni otežkočeno.

Raziskovalci s Harvarda so preverjali hipotezo, da sindrom kolapsa čebelje kolonije povzročajo pesticidi iz skupine neonikotinoidov, ki lahko do čebel pridejo prek dveh poti, bodisi preko nabranega cvetnega prahu bodisi preko hranil, s katerimi čebelarji hranijo čebele. V času 23 tednov so tako opazovali po 5 čebeljih panjev na štirih različnih lokacijah, od katerih so po 4 panje hranili s sladili z dodanim pesticidom imidaklopridom. Po 12 tednih so bile žive še vse čebele, po 23 tednih oz. pol leta pa se je v 15 od 16 panjev, ki so jim dodajali pesticid, pojavil kolaps kolonije. V 4 panjih, ki jim niso dodajali pesticida, so razmere ostale normalne. Velja omeniti tudi, da so za pojav sindroma kolapsa kolonije v pol leta zadostovale že zelo majhne koncentracije pesticida, zgolj 20 delcev na milijardo.

Do podobnih ugotovitev so prišli tudi v Veliki Britaniji, kjer so poskus delali na čmrljih in ugotovili, da so bili panji, hranjeni z imidaklopridom, za desetino manjši, v takih panjih pa je bilo matic manj kot petino običajnega števila. Matice so za čebelji zarod bistvenega pomena, saj omogočajo nadaljevanje roda. Tretja raziskava, tokrat francoska, je raziskovala kako neonikotinoidni pesticidi vplivajo na sposobnost čebel, da najdejo pot domov. S pomočjo miniaturnih RFID čipov so spremljali kako na to vplivajo doze pesticida tiamethoksama in ugotovili, da je verjetnost, da se čebele izgubijo, pri tistih, ki so pesticid zaužile, dva do trikrat večja kot sicer.

Te raziskave pojasnijo zakaj so pri sindromu kolapsa čebelje kolonije panji prazni: čebele se na poljih izgubijo in preminejo. Za iskanje razlogov je od prvega pojava te nadloge leta 2006 minilo kar nekaj časa, najverjetneje zato, ker so vsi sprva iskali povzročitelja s takojšnjim učinkom, pri nizkih koncentracijah neonikotinoidov pa se usodne posledice manjših doz pojavijo šele čez nekaj časa. Vsekakor pa ne gre podcenjevati tudi interesov podjetij, ki proizvajajo omenjene pesticide.

Glavni vir neonikotinoidov naj bi bil glukozno fruktozni sirup (znan tudi kot visoko fruktozni koruzni sirup), ki ga čebelarji uporabljajo za hranjenje čebel. Čebelarji so to sladilo sicer za hranjenje uporabljali že prej, šele od leta 2005 pa je večina koruze, iz katere pridobivajo glukozno fruktozni sirup, obdelana s problematičnimi pesticidi. Po drugi strani je verjeten tudi prenos preko cvetnega prahu, ki ga čebele naberejo, saj se pesticid v okolju v sledovih obdrži še nekaj let po uporabi.

Neonikotinoidi so sicer instekticidi, ki delujejo na centralni živčni sistem. Izdelani so tako, da onemogočajo živčne končiče določenega tipa, ki jih imajo insekti bistveno več kot toplokrvne živali (beri: ljudje), zato so za insekte tudi precej bolj toksični. Mednje sodijo tudi imidakloprid, tiametoksam in klotianidin. Neonikotinoidom podoben učinek ima tudi nikotin, ki ga včasih uporabljajo tudi nekateri organski pridelovalci.

Kolaps čebeljih kolonij je bil prisoten tudi v Sloveniji že od leta 2003 in že takrat so čebelarji zaradi pojavnosti kolapsa zgolj ob poljih (v gozdovih pa ne) posumili fitofarmacevtske izdelke. Še posebej viden pa je bil sindrom kolapsa čebeljih kolonij leta 2008. Takratni minister za kmetijstvo Iztok Jarc je po pojavu sindroma konec aprila na poziv čebelarjev, ki so krivili s klotianidinom obdelano oljno ogrščico, ukrepal z začasno prepovedjo prodaje in umikom fitofarmacevtskih izdelkov z aktivno vsebino neonikotinoidov (pesticidov Gaucho, Cruiser in Poncho) in semen koruze ter oljne ogrščice, ki so bila obdelana s temi pesticidi. Kasneje, že avgusta, potem ko Kmetijski inštitut Slovenije ni odkril povezave med pomorom in pesticidom, je novi minister za kmetijstvo Milan Pogačnik prepoved delno odpravil. Dejan Židan (SD) je lani poleti po novem pomoru ponovno prepovedal rabo pesticidov.

Popravek: Popravljeni odgovorni ministri in razširjen zadnji odstavek z omembo pomora leta 2003.