Javna razprava o sporazumu ACTA

Lenart Kucic

20. feb 2012 ob 00:40:05

Če bi vse potekalo po standardnem, uveljavljenem postopku, se ta dogodek sploh ne bi smel zgoditi. Ker pa se je sprejemanje sporazuma ACTA po Evropi precej zapletlo, je prvo javno razpravo o spornem protiponarejevalnem sporazumu doživel tudi slovenski parlament.

O poteku razprave sta za Delo pisala Mario Belovič in Matjaž Ropret. Tukaj objavljamo zvočne zapise (mp3) vseh nastopajočih, ki so se udeležili debate.

Razpravo je začel minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav („bistvo sporazuma je, da ne povzroča nesporazumov“). Nadaljeval je vodja enote za javno naročanje in intelektualno lastnino na generalnem direktoratu Evropske komisije za trgovino Anders Jessen, ki je pojasnil, da je Acta le nekakšna kompilacija že sprejete in veljavne zakonodaje („Kar je zakonito danes, bo zakonito tudi po sprejetju Acte“). Nato se je začela razprava.

Med najbolj zanimivimi so bili (citati niso čisto natančni, a povzamejo bistvo nastopa):

Spregovorili so še:

Edini govorec, ki je sporazum zagovarjal, je ostal Jessen, ki se je na koncu še enkrat začudil, zakaj nastopajoče Acta tako moti, če pa le povzema že veljavno zakonodajo, ki bi morala veljati tudi v Sloveniji (čeprav tega po besedah predstavnika MG ni preveril nihče). Vendar kljub dobrim namenom voditelja razprave ni imel čisto zadnje besede, saj si jo je izborila informacijska pooblaščenka.

Bo imela javna razprava kak učinek? Vlada je bila še bolj dvoumna kot besedilo sporazuma, o katerem so razpravljali nastopajoči, saj „zamrznitev ratifikacije“ v resnici ne pomeni ničesar. Razen morda čakanja, da se kritike nekoliko umirijo, ali da usodo sporazuma najprej odloči kak drug nacionalni ali evropski parlament.

A tudi če bi vlada premogla toliko poguma, da bi glasovanje o ratifikaciji sporazuma čim prej prepustila poslancem, je imel poslanec evropske komisije prav. Skoraj vse, kar določa Acta smo že zdavnaj zapisali v slovensko zakonodajo. Prav tako brez javne debate ali razmišljanja o posledicah. Manjka nam samo še nekaj podrobnosti glede razkrivanja identitete uporabnikov (ker imamo pač "nerodno" ustavo), nekaj tehnikalij z domnevami škode (ki jo je zaenkrat še treba dokazovati) in nekaj malenkosti na temo hitrosti postopka (založniki so že zdaj bolj enaki med enakimi, ker lahko financirajo postopke, vendar še niso tudi uradno "pozitivno diskriminirani"). V čigavem interesu je torej Acta?

Video posnetek celotnega dogodka je na voljo na RTVSLO.