Javna razprava o sporazumu ACTA

Če bi vse potekalo po standardnem, uveljavljenem postopku, se ta dogodek sploh ne bi smel zgoditi. Ker pa se je sprejemanje sporazuma ACTA po Evropi precej zapletlo, je prvo javno razpravo o spornem protiponarejevalnem sporazumu doživel tudi slovenski parlament.

O poteku razprave sta za Delo pisala Mario Belovič in Matjaž Ropret. Tukaj objavljamo zvočne zapise (mp3) vseh nastopajočih, ki so se udeležili debate.

Razpravo je začel minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav („bistvo sporazuma je, da ne povzroča nesporazumov“). Nadaljeval je vodja enote za javno naročanje in intelektualno lastnino na generalnem direktoratu Evropske komisije za trgovino Anders Jessen, ki je pojasnil, da je Acta le nekakšna kompilacija že sprejete in veljavne zakonodaje („Kar je zakonito danes, bo zakonito tudi po sprejetju Acte“). Nato se je začela razprava.

Med najbolj zanimivimi so bili (citati niso čisto natančni, a povzamejo bistvo nastopa):

• Nataša Pirc Musar, IP („Je Acta nad slovensko ustavo?“)
• Vuk Ćosić („Acta je poskus dinozavrov, da bi prepovedali asteroide.“)
• Domen Savič aka Kato starejši („Vlada mora … Khm, Acta mora pasti!“)
• Gorazd Božič, Arnes („Bomo še smeli očistiti svoje računalnike založniških vohunskih programov?“)
• Jurij Žurej, UIL („Besedilo Acte podpiramo, postopka pa ne, čeprav smo dokument podprli.“)
• Radovan Žerjav, drugič („Gledam papirje, ki so mi jih dali, vse štima. Poslušam vas, nič ne štima“.)
• Matevž Frangež, SD („Bil sem med poslanci, ki smo podprli Acto, tudi jaz sem zatajil kot državljan.“)
• Matija Damjan („Zakaj je Acta potrebna, če ničesar ne spreminja. Zato, ker spreminja.“)
• Romana Jordan Cizelj, evroposlanka („Danes je moderno biti proti Acti. Kaj pa varnost?“)

Spregovorili so še:

• Jozsef Gjorkos
• Gašper Koren, Zemanta
• Mojca Kleva, evroposlanka
• Jelko Kacin, evroposlanec
• Tanja Fajon, evroposlanka
• Branko Grims, SDS (“Mi smo prvi opozarjali na Acto …”)
• Rok Hodej, ŠOU
• Jožef Horvat, NSI
• Rok Deželak, Pirat
• Breda Kutin, ZPS („Nam bodo Anonimusi pomagali popraviti stran, ki so jo sesuli?“)
• Roman Žveglič, SLS
• Maja Bogataj Jančič, IPI
• Matjaž Horvat, Mozilla
• Andrej Mertelj, Datalab, GZS
• Klemen Podobnik, PF
• Pavel Gantar

Edini govorec, ki je sporazum zagovarjal, je ostal Jessen, ki se je na koncu še enkrat začudil, zakaj nastopajoče Acta tako moti, če pa le povzema že veljavno zakonodajo, ki bi morala veljati tudi v Sloveniji (čeprav tega po besedah predstavnika MG ni preveril nihče). Vendar kljub dobrim namenom voditelja razprave ni imel čisto zadnje besede, saj si jo je izborila informacijska pooblaščenka.

Bo imela javna razprava kak učinek? Vlada je bila še bolj dvoumna kot besedilo sporazuma, o katerem so razpravljali nastopajoči, saj „zamrznitev ratifikacije“ v resnici ne pomeni ničesar. Razen morda čakanja, da se kritike nekoliko umirijo, ali da usodo sporazuma najprej odloči kak drug nacionalni ali evropski parlament.

A tudi če bi vlada premogla toliko poguma, da bi glasovanje o ratifikaciji sporazuma čim prej prepustila poslancem, je imel poslanec evropske komisije prav. Skoraj vse, kar določa Acta smo že zdavnaj zapisali v slovensko zakonodajo. Prav tako brez javne debate ali razmišljanja o posledicah. Manjka nam samo še nekaj podrobnosti glede razkrivanja identitete uporabnikov (ker imamo pač "nerodno" ustavo), nekaj tehnikalij z domnevami škode (ki jo je zaenkrat še treba dokazovati) in nekaj malenkosti na temo hitrosti postopka (založniki so že zdaj bolj enaki med enakimi, ker lahko financirajo postopke, vendar še niso tudi uradno "pozitivno diskriminirani"). V čigavem interesu je torej Acta?

Video posnetek celotnega dogodka je na voljo na RTVSLO.