Evrobarometer o korupciji: Slovenija najslabša v EU

Evrobarometer je objavil rezultate raziskave javnega mnenja v državah Evropske unije, ki so jo izvedli septembra lani. V njej so primerjali percepcijo ljudi o korupciji v različnih državah EU in njen odnos do nje na lokalni, regionalni, državni in evropski ravni. Korupcija je velik problem, saj evropske državljane letno stane 120 milijard evrov, hkrati pa načenja zaupanje v demokratične inštitucije, omogoča zmanjševanje politične odgovornosti voditeljev za svoje odločitev in vodi v druga kazniva dejanja organiziranih združb. Evrobarometer izvaja raziskavo vsaki dve leti. Najnovejša raziskava je pokazala, da se je delež Evropejcev, ki korupcijo v lastni državi zaznavajo kot velik problem, rahlo zmanjšal. Slovenija je po drugi strani v večini statistik na repu razpredelnice, saj je dobila najslabše ocene o poslabšanju stanja.

Približno tri četrtine Evropejcev (74 odstotkov) menijo, da je korupcija v njihovi državi velik problem (predlani 78 odstotkov). Slaba polovica jih meni (47 odstotkov), da se je korupcija v njihovi državi povečala, med katerimi prednjači Slovenija (74 odstotkov), sledijo pa Ciper, Češka, Portugalska in Romunija. Najbolj se je korupcija zmanjšala v Estoniji, na Irskem in Poljskem, menijo prebivalci teh držav. Večina Evropejcev (73 odstotkov) je tudi prepričanih, da obstoji korupcija v evropskih inštitucijah.

Slovenija je na večini lestvic zelo slaba. Na vprašanje, ali je korupcija velik problem v vaši državi, je v Sloveniji pozitivno odgovorilo 95 odstotkov ljudi. Več jih je samo v Grčiji, na Portugalskem, Cipru, Madžarskem in Romuniji. Priznati pa je potrebno, da jih manj kot polovica to meni le v Luksemburgu, na Švedskem, Finskem, Nizozemskem in Danskem. Približno tretjina Evropejcev je mnenja, da so dobro seznanjeni s problemom korupcije v lastni državi. Slovenija je tu na petem mestu (za Ciprom, Grčijo, Romunijo in Italijo), saj to meni 47 odstotkov ljudi. Seznanjenost s korupcijo v evropskih inštitucijah je slabša, v povprečju le 17-odstotna. Slovenija je tu tretja (za Ciprom in Italijo) s 25 odstotki.

Slovenija je najslabša pri vprašanju, ali se je korupcija v državi od zadnje raziskave povečala (obseg korupcije). Tako meni 74 odstotkov Slovencev, kar je največ v EU. Podobno je tudi na vprašanje o razširjenosti korupcije (distribucija korupcije) največ Slovencev odgovorilo, da je podkupovanje razširjeno v policiji, carini in sodstvu. Nadalje, pri vprašanju o razširjenosti korupcije po ravneh oblasti (globina korupcije) je največ prav Slovencev (83 odstotkov), ki menijo, da se je ta razlezla po nacionalnem, regionalnem in lokalnem nivoju. Glede korupcije v zasebnih podjetjih se Slovenija uvršča na drugo mesto (z 42 odstotki). Podobno je Slovenija najslabša tudi pri vprašanju, ali je korupcija posledica neobstoja pravega kaznovanja - tako meni 51 odstotkov Slovencev, in da korupcija obstoji zaradi pretesne povezave med politiko in gospodarstvom. Kar 91 odstotkov Slovencev (spet prvo mesto) je prepričanih, da vlada ni učinkovita zaradi korupcije, in 60 odstotkov (prvo mesto) jih meni, da vlada ni učinkovita v boju zoper korupcije. Več kot 85 odstotkov Slovencev verjame, da so kazen za korupcijo prenizke (drugo mesto v EU), slabša je le Češka. Najmanj Slovencev zaupa policiji in njeni neodvisnosti, in sicer le 27 odstotkov.

Splošni trend za EU je pozitiven, saj manj Evropejcev meni, da je korupcija velik problem v primerjavi s predlanskim letom. Sprememba je sicer majhna, a poleg tega zvišanje indeksa ne pomeni nujno, da je korupcije več. Evrobarometer meri le odsev percepcije ljudi v državi - ko se kriza poglablja, se povečuje tudi zaznana stopnja korupcije. Skupno mnenje je, da so ljudje slabo informirani o stopnji korupcije v svoji državi - znatno odstopa recimo Slovenija. Vsem je skupno, da korupcijo v evropskih inštitucijah slabše poznajo kot na domači ravni. Večina Evropejcev boj proti korupciji pričakuje od sodne in izvršne veje oblasti, a hkrati nimajo občutka, da se to res dogaja. Glavni problem ostaja pretesna prepletenost gospodarstva in politike, ki je zaradi majhnosti in medsebojnih poznanstev še posebej velik problem prav v Sloveniji.

Najbolj pozitivno mnenje o izkoreninjenosti korupcije v državi imajo Danci, daleč najslabše pa Slovenci in Grki. Evrobarometer je primerjal zgolj percepcijo ljudi, a tudi druge statistike slovenske Komisije za preprečevanje korupcije prikazujejo klavrno sliko naše države. Natančno merjenje je težavno, zato se je treba zanašati na kriminalne in pravosodne statistike (te poizkušajo meriti dejansko stanje) ter ankete javnega mnenja (slednje merijo kakor Evrobarometer percepcijo). Komisija je ugotovila, da je v Sloveniji sicer malo administrativne korupcije, narašča pa kriminal belih ovratnikov, po katerem je Slovenija primerljiva s starimi članicami EU v mediteranskem bazenu. Finančno-gospodarska kriza pa razkriva, da se v Sloveniji že vrsto let bohoti in razvija sistemska oziroma institucionalna korupcija - zaznali so namreč 12 izmed 13 indikatorjev za njen obstoj. Komisija zaključuje, da je korupcija v Sloveniji večji problem, kot priznavamo.