Sony navil cene Whitneyinega albuma že 30 minut po njeni smrti

Kot ste verjetno že brali, je to soboto popoldne v 49. letu starosti umrla Whitney Houston, po do sedaj dosegljivih podatkih zaradi utopitve v kopalni kadi v povezavi s pomirjevali in drugimi zdravili (as it goes). Whitney je bila brez dvoma ena bolj priljubljenih in nagrajenih izvajalcev v zadnjih dveh desetletjih, s skupno prodajo več kot 170 milijonov plošč in visokimi izkupički iz koncertov in drugih virov.

In ja, se ve, da umetniki postanejo samo še bolj popularni po smrti in da je mogoče s tribute albumi in koncerti precej zaslužiti, vendar Sony je vseeno malo preveč pohitel: ceno njenega albuma The Ultimate Collection na britanskem iTunes so dvignili z £4.99 na £7.99 britanskih funtov še ne 30 minut po njeni smrti. Cena je ostala za 60% višja za kak dan, nakar jo je nekdo dal nastaviti nazaj na 5 funtov, najbrž zaradi ostrega odziva njenih poslušalcev. The Ultimate Collection je sicer drugi najbolje prodajani album na britanskem iTunesu.

Sony ima kot založnik vsekakor vse pravice za spreminjanje (navijanje) cene svojih izdelkov, vseeno pa čez njihove "hitre prste" ne manjka komentarjev. Glasbena oz. širše zabavna industrija na veliko govori o "krizi, ki jo povzroča piratstvo", pa "izgubi služb" pa "zatiranju kreativnosti", čeprav obstajajo jasni in očitni argumenti, da s svojimi dejanji koristijo predvsem sebi (kot posrednikom) in šele potem avtorjem in morda poslušalcem. Med zadnjimi potezami brez težav najdemo zakonske predloge PRO-IP (sprejet), INDUCE, PROTECT-IP, SOPA, ACTO, pa njen pacifiški ekvivalent TPP, potem švercanje čudnih določb v zakonske predloge čez noč, pa vztrajanje pri umbrella (360) pogodbah, nepreglednemu obračunavanju in izplačevanju prihodkov, ohranjanju zastarelih distribucijskih modelov, če se da na čimbolj zadrt način, tožarjenju njihovih kupcev, včasih tudi že preminulih, in nenazadnje vezani prodaji zabavnih vsebin z DRM-ji in rootkiti, oz. kriminalizaciji zaobijanja DRM-ja, ko in če se izkaže, da tehnično ne drži vode. Zelo težko bo dokazati, da je piratstvo problem povpraševanja in ne njihove zastarele ponudbe, če ne rabijo niti 30 minut, da začnejo razmišljati o tem, kako bi čimveč zaslužili iz naslova smrti enega največjih glasov moderne dobe.