Nemčija (za zdaj) ne bo podpisala ACTE

Mandi

10. feb 2012 ob 22:27:52

Šestindvajsetega januarja je na drugem slovesnem podpisu ACTE manjkalo pet držav članic EU: Ciper, Estonija, Nizozemska, Slovaška in Nemčija. Za Nemce, ki so tudi sicer naš največji zunanjetrgovinski partner in zakonodajni zgled, se je takrat govorilo, da je podpis le še vprašanje časa; pač prej je bilo potrebno opraviti še določena notranja usklajevanja. Podobno kot naša vlada je tudi njihovo ministrstvo za pravosodje zatrdilo, da sporazum ne bo zahteval nobenih zakonodajnih sprememb.

Te dni zadeve več niso tako gotove. Za jutri so napovedane demonstracije v vsaj 60 nemških mestih, s skupno pričakovano udeležbo v več deset tisočih (pridružili se jim bodo še demonstranti širom Unije). In vlada je zgleda uslišala želje protestnikov, saj so danes dopoldne oznanili, da sporazuma za zdaj ne bodo podpisali. Počakati želijo na dokončno odločitev Evropskega parlamenta, ki pride na vrsto letos poleti. Šele potem se bodo kot država odločili kako naprej.

Nemčija tako namiguje, da je za veljavo sporazuma na njenem ozemlju potrebno njeno izrecno soglasje, vsaj v obliki vladnega podpisa če že ne ratifikacije v parlamentu. Temu stališču se pridružujejo še nekatere države. Nizozemci so že povedali, da sporazume ne bodo podpisali; Poljaki, Čehi in Latvijci pa so začasno zaustavili postopek ratifikacije pred parlamentom. Slovenci smo zadevo uredili nekoliko po svoje v obliki osebnega opravičila veleposlanice. Estonci so nedavno dobesedno ponoreli zaradi izjave premiera, da "so nasprotniki ACTE najbrž zadrogirani in da naj si glave ovijejo z alu folijo", v smislu, da preprečijo telepatski nadzor nezemljanov. Po drugi strani je spet res, da je Evropska unija nastala prav s ciljem skupnega sprejemanja ekonomskih odločitev, brez potrebe po dolgotrajnih in kompliciranih zakonodajnih postopkih v posameznih državah. ACTA v večinskem delu (sans kazenskopravne sankcije) spada v izvorno pristojnost Unije, zato bi ratifikacija v Evropskem parlamentu nujno pomenila neposredno veljavo v vseh državah članicah, podpisi gor ali dol. Politične neprilike se sicer da odpraviti tudi drugače, s sprejetjem kakšne direktive (IPRED 2) s podobno vsebino.