Nove oblike spletne cenzure v Sloveniji

Medtem ko se američani ukvarjajo s protestiranjem proti predlogom SOPE in PROTECT IPja, smo v Sloveniji kot vedno že korak naprej.

Ko je januarja 2010 državni zbor sprejel novelo Zakona o igrah na srečo, smo pisali, da tako Slovenija ponovno odpira vrata spletni cenzuri. Te dni pa je UNPIS pričel na Upravnem sodišču dobivati odredbe s katerimi se uveljavlja preblisk, ki so ga v (strokovnem) mnenju pripravljenem za nekega velikega ponudnika dostopa do interneta prebrali jeseni 2010. Že tako sporno zakonsko možnost blokade spletnih strani so nadgradili s preusmeritvijo na svojo domačo stran. V izvirniku se zahteva glasi, da mora ISP onemogočiti pretvorbo tekstovnih spletnih naslovov igralnice v pravi IP naslov tako, da vrne IP naslov spletne strani www.infounpis.si.

Seveda UNPIS na tej spletni strani ne bo beležil prav nobenih podatkov o obiskovalcih (častna skavtska), saj bi bila vzpostavitev tovrstne zbirke protipravna. Prav tako bodo zavestno ignorirali piškotke z avtomatsko prijavo, ki jih bo vaš brskalnik pošiljal njihovemu strežniku misleč, da komunicira s spletnim strežnikom, na katerega ste se dejansko želeli povezati (vpogled v tako pridobljene podatke bi prav tako predstavljal protipraven poseg v vašo komunikacijsko zasebnost). Seveda bi bilo neprimerno, da bi vam omogočili povezavo na spletno stran, kjer bi lahko vsaj zahtevali nakazilo stanja na vašem računu, saj se borijo proti tujim goljufom.

To seveda tudi pomeni, da pri tem ukrepu ne gre za poseg v tajnost vaših občil in nedotakljivost vaše zasebnosti, kar bi se npr. zgodilo, če bi inšpektor preusmeril vaše telefonske klice k sebi in se potem preko frekvenčnega filtra pogovarjal z vami, saj bi kaj takega sodišče lahko odredilo samo, če je to nujno potrebno za potrebe (uvedbe) kazenskega postopka in/ali varnosti države.

Za mnenje o tem zadnjem ukrepu smo povprašali Ministrstvo za finance, Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter Informacijskega pooblaščenca.

Na Ministrstvu za finance so trenutno še vedno prezaposleni z obrambo strateških interesov Republike Slovenije, tako da nam v treh tednih na naše vprašanje niso uspeli posredovati odgovorov.

MVZT je mnenja, da naj bo internet kar se da svoboden in brez nepotrebnih ovir za pretok informacij in znanja, kar pa seveda ne izključuje pristojnosti sodišč po veljavnih predpisih. Dvomijo v učinkovitost tovrstnih ukrepov in menijo, da lahko posledično znižajo kakovost storitev za končne uporabnike interneta.

Informacijski pooblaščenec meni, da je poseg UNPIS v neskladju s 107.a členom ZIS, saj ne zahteva blokade, ampak preusmeritev prometa s spletne strani prireditelja sporne igre na srečo na svojo spletno stran. Zahteva po preusmeritvi na drug naslov je tako po mnenju Pooblaščenca nesorazmerna in v neskladju z določbo 4. odstavka 107.a člena ZIS, saj ponudnika storitev informacijske družbe nalaga dodatne in nepotrebne obveznosti. Poseg v pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov je namreč v zadnjem primeru še intenzivnejši kot pa v primeru prvih poskusov UNPIS, pri katerih je šlo za zahteve po blokadah dostopa do določenih spletnih strani. V zadnjem primeru se namreč UNPIS ne zadovolji zgolj z ukrepi zoper prireditelja, ampak se zdi, da je njihov namen ukrepati tudi zoper uporabnike spleta - udeležence sporne igre na srečo, saj bi s preusmeritvijo in zahtevo po sporočanju pravega IP naslova uporabnika, pri UNPIS nastala zbirka osebnih podatkov posameznikov, ki so želeli obiskati omenjeni spletni strani, a so bili preusmerjeni na spletno stran www.infounpis.si. Za takšno zbirko osebnih podatkov ni videti zakonske podlage, posledično pa bi bila tudi vsaka nadaljnja uporaba oziroma obdelava tako pridobljenih osebnih podatkov nezakonita.

Ministrstvo za pravosodje pa nam je v odgovor poslalo neobvezno pravno mnenje v katerem ugotavlja, da je trenutna ureditev verjetno kar neustavna. Tako glede vprašanja samega preusmerjanja komunikacij, kar vključuje tako varstvo osebnih podatkov, pravico do komunikacijske zasebnosti in v to pravico celo "vključeno pravico" do svobode komuniciranja, pa je z vidika določb 37. člena Ustave Republike Slovenije le za navesti, da Ustava izrecno dopušča le posege na podlagi predhodne odločbe sodišča v pravice iz 37. člena Ustave, kadar je to nujno le za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države (obveščevalno-varnostna dejavnost)

Iz trenutno vodilne odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije (t.i. "primer sim kartice") na temo razumevanja oziroma razlage pravice do komunikacijske zasebnosti iz 37. člena Ustave Republike Slovenije je možno razbrati, da je takšna razlaga pravilna, saj je v njej navedeno:

9. Pogoje za omejitev pravice do tajnosti pisem in drugih občil vsebuje drugi odstavek 37. člena Ustave. Poseg v svobodo komuniciranja je dopusten, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1) da je poseg določen v zakonu,
2) da poseg s svojo odločbo dovoli sodišče,
3) da je določno
omejen čas izvajanja posega in
4) da je poseg nujen za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države.

Glede na navedeno je jasno, da kolikor gre pri ukrepih upravnega organa tudi za poseg v pravico do komunikacijske zasebnosti oziroma v svobodo komuniciranja, in zaradi prej navedenega aksioma o "numerus clausus" razlogov za poseg v navedeno pravico (uvedba ali potek kazenskega postopka ali varnost države) ni videti pristojnosti za tovrstno delovanje upravnega organa, razen, če bi le-ta opravljal pristojnosti vodenja ali določanja v kazenskem postopku (npr. pregon storilcev kaznivih dejanj). Kot že navedeno, gre v takšnih primerih tudi za poseg v svobodo komuniciranja, kar pa lahko v določenih primerih pomeni celo poseg v svobodo izražanja (prvi odstavek 39. člena Ustave Republike Slovenije).

Glede na navedeno ter ob upoštevanju pravnih stališč iz opomb iz prejšnjega odstavka (glej izvirno mnenje) Ministrstvo za pravosodje ocenjuje, da bi lahko bila ustavno sporna ali delno ustavno sporna tudi ureditev iz 107.a člena Zakona o igrah na srečo, saj se ne nanaša na razloge uvedbe ali poteka kazenskega postopka ali varnosti države.