Viacom proti piratom

Kot poročata CNN in Ars Technica, je bil Viacomov CEO Phillippe Dauman lani deležen $50.5 milijonske povišnice pri plači, kar je njegovo "kompenzacijo", kot ji rečejo, dvignilo na skoraj $85 milijonov dolarjev letno, bruto. S tem je bila najbolj uspešni CEO tega leta, celo nad šefi Wallstreetovskih investicijskih bank, ki so lansko leto začasno označile kot konec finančne krize in si temu primerno izplačali denarne nagrade. Zadeva sama po sebi ne bi bila problematična, če ne bi bil Viacom na čelu tistih, ki internet odkrito obtožujejo "uničevanja medijske industrije" (piratstvo pa to), odgovornega za milijarde izgubljenega prihodka, izgubo več deset tisoč služb za male ljudi in nezmožnost objave številnih kreativnih novih naslovov. Vse to pravi konglomerat, ki ima pod samo TV postajo MTV (izvirni seriji Jackass in Jersey Shore) ter filmskega distributerja Paramount (uspešnice Iron Man, Transformers, Biberjev Never Say Never, Paranormal Activity).

In ne ostajajo samo pri besedah. Viacom je tožil YouTube posredi masovnih kršitev avtorskih pravic in zahteval 1 milijardo dolarjev odškodnine, a izgubil na podlagi ugovora o varnem pristanu. Sodba je v bistvu rekla, da so avtorsko zaščitene vsebine naložili uporabniki, ne YouTube sam, in da YouTube nima obveznosti aktivnega preverjanja zakonitosti gostovanih vsebin. Po tem porazu so spremenili taktiko in skozi zakon potisnili zakon PRO-IP, na podlagi katerega njihova carinska uprava ICE preventivno zasega spletne domneve sumljivih strani, na podlagi postopka, ki ga v veliki meri posnema prejšnji teden sprejeti zakon o zasegu premoženja nezakonitega izvora. S tem so se pred velikimi "prodajnimi akcijami", npr. februarskim Superbowlom ali prihajočo božično-novoletno nakupovalno sezono (black Friday) obranili najbolj ekletantnih prodajaln s piratsko robo.

Znatne težave pa jim predstavljajo v tujini gostovane strani s piratskimi vsebinami (hotfile, megavideo & co), ki se jih mislijo rešiti z blokado na ravni ISP-jev. Tovrstno zakonodajo je potrebno še sprejeti in na tem se intenzivno dela zadnjih 6 mesecev (zakon PROTECT IP), vendar je javno in zadnje čase še industrijsko nasprotovanje nekoliko premočno. Lepota zakona je, da omogoča izbris vsake strani, "ki povprečnemu državljanu zgleda kot piratska", kar je po besedah njihovega prvega pravnika ja očitno že na prvi pogled. Prav ta "nizki" dokazni standard, možnost prepovedi že z začasno odredbo in malo možnosti obrambe bi jim omogočili hitro in učinkovito blokado spornih strani, rezultat pa bi bila vzpostavljena platforma za internetno cenzuro, ki bi jo bilo potem trivialno razširiti še na druga področja. Otroška pedofilija in druge nevarnosti za naš mladež takoj pridejo na misel, Rusija pa naslednji mesec uvaja nadzorni sistem nad spletnimi komentatorji. No, kot rečeno, PROTECT IP noče in noče iti skoz, zato so ga raje zavrgli v dobro novega zakona SOPA (Stopping Online Piracy Act) ali popularno E-PARASITES act. SOPA se vrne k izvornemu problemu in efektivno črta pravila o varnem pristanu, s čimer postanejo gostitelji spletnih vsebin (YouTube, Facebook, blogerji) odgovorni za robo, ki se znajde na njihovi strani in s tem primorani izvajati preverbo in samocenzuro. Isto iskalniki, isto ponudniki plačilnih storitev. Tak sistem že ima Kitajska in je skrajno učinkovit, tako kot večino crowdsourcing rešitev (če so delo primorani opraviti drugi in to na svoje stroške, je težko poslovati z izgubo). Če gre to skozi, bo Internet v zgolj 6 mesecih izgledal bistveno drugače kot zdaj. Tudi ni nerazumno pričakovati, da bo preko mednarodnih kanalov kmalu pristal v Evropi, Južni Ameriki in izbranih azijsko-pacifiških državah.

Kot rečeno, vse skupaj poganja domnevna ogromna gospodarska škoda, ki jo medijski industriji povzroča piratstvo. A če je škoda res tako visoka, zakaj potem podjetje svojega šefa nagrajuje z domala 150% dvigom plače? Bržčas zato, ker jim obljublja sprejem zakonodaje, ki bi hitro in poceni rešila vse njihove probleme.