Ta vikend bo padel satelit ROSAT

Sateliti imajo po koncu svoje življenjske dobe tri možnosti, kaj se bo z njimi zgodilo. Upravljavci jih lahko odstranijo iz orbite in pošljejo nazaj na Zemljo (deorbit manoeuvre), lahko jih pošljejo v višje ležečo pokopališko orbito, najslabše pa je, če satelit popolnoma odpove poslušnost in ostane neodziven v svoji orbiti, ki brez možnosti popravkov počasi degradira. Slednje se je zgodilo tudi z nemškim satelitom ROSAT, ki je bil v vesolje s Cape Canaverala izstreljen leta 1990 in potem leta 1999 odpisan. Ta konec tedna bo padel nazaj na Zemljo.

ROSAT je kratica za Röntgensatellit, kar tudi dobro opisuje njegovo poslanstvo. Vseh devet let delovanja je v rentgenskem spektru slikal vesolje in z rezultati njegova dela v letih 1990-1991 je bila pripravljena spodnja fotografija, ki v umetnih barvah prikazuje celotno vidno vesolje. Pričakovana življenjska doba satelita je bila pet let, a je zmogel skoraj devet let delovanja. Od odpisa leta 1999 do danes je njegova orbita zaradi atmosferskega upora, ki je na višini 580 km zelo majhen, a vseeno prisoten, degradirala. Sedaj ocenjujejo, da bo na Zemljo padel med petkom in nedeljo. Ocene so povezave z veliko napako, a ena izmed bolj natančnih ocen napoveduje nedeljo z natančnostjo osmih ur. O pravilnosti ocene lahko le ugibamo.

Na Zemljo bo predvidoma padlo 1600 kg ostankov satelita v več kosih, medtem ko bo preostalih 800 kg zgorelo v atmosferi. To se sliši veliko, a možnosti za nevšečnosti so sila majhne. Res smo nedavno poročali o enakem nekontroliranem padcu satelita UARS, a to ni nič nenavadnega. Lani je bilo skupno kar 369 nenadzorovanih padcev (stran 5) odsluženih satelitov, ki letno na Zemljo prinesejo med 60 in 80 ton materiala, pa ni nobeden povzročil poškodb ljudi ali večje gmotne škode. Nemška vesoljska agencija ocenjuje, da je povprečna verjetnost 1 proti 2000, da padli satelit poškoduje eno osebo. S tem se strinja tudi realnost, saj je nazadnje leta 1997 del rakete Delta 2 zadel neko žensko v Oklahomi, a je ni poškodoval.