Intel z vlaganji v ultrabooke žuga Applu

Intel je pred kratkim napovedal intenzivno ofenzivo proti Applu s tako imenovanimi ultrabooki. Zamisel temelji na preprosti podmeni - Applovi računalniki MacBook Air so tanki, zmogljivi, dizajnersko dovršeni in (za Applove izdelke) priomerjalno nenavadno poceni - najcenejši model stane tisoč dolarjev, kar je v razredu podobnih 13-palčnikov zelo poceni. Po drugi strani pa so Applovi. Samo po sebi to seveda ni slabo, a na svetu je na milijone ljudi, ki zaradi najrazličnejših razlogov želijo nekaj takega, a ne od Appla. Ultrabooki ciljajo nanje.

Zanimivo je, ugotavlja Peter Bright v svojem članku na Ars Technici, da tehnologija za izdelavo ultrabookov že obstaja, a jih proizvajalci PC-jev nočejo, ne upajo ali pa ne uspejo sestaviti. Intel je zato razpisal triletni program, v sklopu katerega bo na voljo 300 milijonov dolarjev za podjetja, ki bodo razvijale ultrabooke, kot si jih je zamislil Intel.

Ta pričakuje, da bodo ultrabooki, ki ne bodo nikoli postali točno določena znamka, kot je to MacBook Air, ampak opis, kot je to netbook, pravzaprav Neapplova inačica macbookov air. V končni fazi bodo tanjši od dveh centimetrov, z Intelovimi procesorji, kovinskim ohišjem, SSD-ji, privlačnim oblikovanjem, dolgo avtonomijo in hitrim zagonom. Tako nekako si Intel predstavlja ultrabooke, ki bodo po eni strani nadomestili ekosistem Centrino, po drugi strani pa pihali na dušo vsem občudovalcem Appla, ki pa ga nočejo.

Toda Intel si ne sme dovoliti, da bi ultrabooki postali nišni izdelek, saj računajo na do 40-odstotni tržni delež. Poleg omenjenih kakovosti bodo stavili na celostni pristop, kar je zgolj drug izraz za večjo integracijo. Problem, ki pesti PC-jev, je neskončna razdrobljenost trga. Pogled v katerokoli spletno trgovino razkrije na stotine modelov prenosnikov in kdor se odloča za nakup novega, ima običajno nemalo težav pri izbiri. Po drugi strani to vpliva tudi na proizvajalce in sestavljavce, ki prodajo zmerne količine ogromnega števila modelov, medtem ko Apple prodaja ogromne količine zmernega števila modelov. To Applu prinaša precej prednosti, saj laže optimizirajo proizvodni proces, preizkusijo združljivost, poskrbijo za dobro uporabniško izkušnjo in mimogrede izsilijo še kakšen popust od proizvajalcev. Intel želi zato sčasoma podoben bolj integriran in manj modularen pristop vpeljati tudi na trgu PC-jev. Trenutno so se odločili za taktiko korenčka v obliki 300-milijonskega sklada.