Britanska vlada razmišlja o blokadi socialnih in mobilnih omrežih v primerih množičnih neredov

V odziv na nedavne nemire na ulicah Londona in drugih angleških mest je predsednik vlade David Cameron vpoklical poslance nazaj s poletnega dopusta in za danes sklical izredno sejo parlamenta, na kateri so razpravljali o vzrokih in možnih ukrepih za preprečitev novih nemirov. Cilj zasedanja je, poleg pomenjenega, ponuditi britanski javnosti zagotovilo, da ima vlada kontrolo nad situacijo. Istočasno so tudi potrojili število policistov na ulicah; samo v Londonu jih vsako noč dežura 16 tisoč.

Tekom današnje parlamentarne debate je Cameron namignil, da bi vlada utegnila v prihodnje utegnila blokirati socialna omrežja, kot sta Facebook in Twitter, če bi bilo to potrebno za preprečitev organizacije nemirov (prev. in op. p.).

Vsakdo, ki je spremljal ta grozna dejanja [proteste], bo zagotovo začuden nad tem, da so bila organizirana s pomočjo socialnih medijev.

[S]vobodo izražanja in širjenja informacij se lahko uporabi za dobre namene. Lahko pa se je jo tudi zlorabi v zle namene.

[Zato] tesno sodelujemo s policijo, obveščevalnimi službami in ponudniki omrežij, da bi ugotovili, če je upravičeno ljudem onemogočiti dostop do omenjenih strani oz. storitev, kadar vemo, da jih uporabljajo za načrtovanje nasilja, nemira ali kaznivih dejanj.

Trditev, da so bili nemiri zaradi socialnih omrežij bolje organizirani in zato posledično bistveno hujši, daljši oz. bolj nasilni, se je v britanskih medijih zadnje dni izredno pogosto pojavljala; manj se je govorilo o dokazih za to oz. o dejanskih vzrokih za proteste. Britanska policija je tako že aretirala vsaj 18 ljudi - večinoma mladoletnikov, ki so v svojem imenu objavljali pro-protestniške komentarje na socialnih omrežjih, čeravno ni nobeno od teh sporočil potem povzročilo novega vala protestov. Dalje so se že usedli s predstavniki Blackberrija in Twitterja in si prizadevali za takojšen dostop do osebnih podatkov o pošiljateljih spornih sporočil. David Lammy, minister za intelektualno lastnino, je celo predlagal začasni izklop BlackBerry Internet Service (BIS), storitve, ki omogoča kriptiran e-mail (bolj) oz. IM (manj) med uporabniki tovrstnih telefonov. BlackBerriji so namreč zaradi subvencionirane in nizke cene precej priljubljeni med mladoletniki srednjega in nižjega sloja, ki si težje privošči dražje Androide oz. iPhone.

Pomembno je povedati, da Cameron ni napovedal uvedbe cenzure socialnih omrežij, ampak zgolj, da vlada o tem razmišlja. Sestanki s predstavniki Twitterja, Facebooka in Blackberrija že potekajo, za zdaj pa tudi ni podrobnosti, kaj točno so mislili z blokado - a bi onemogočili samo določene račune, cenzurirali določene komentarje ali pa kar blokirali dostop do spletnih strani oz. mobilnih storitev za celotno državo. Če pa pogledamo za pol leta nazaj - Cameron je v skupni izjavi z ameriškim predsednikom Obamo januarja letos pozval takratno egiptovsko oblast, da naj odpravi vsedržavno blokado interneta in spoštuje pravico državljanov do javnega zborovanja ter izražanja mnenj. Spomnimo - egiptovske oblasti so takrat iz istih razlogov - da bi preprečile organizacijo in podpihovanje uporov - konec meseca najprej blokirale Facebook in Twitter, naslednji dan pa še celotni internet. Zahodni svet je njihove podjeme enoglasno obsodil, zdaj pa, ko doživlja svoj val namirov, niti ne razmišlja tako zelo drugače.

Mimogrede, London je vse od prvega IRINEGA bombnega napada v finančni čertrti dodobra prepreden s CCTV kamerami. Policija zato razpolaga s fotografijami in imeni številnih protestnikov (face recognition, imajo pa tudi aktivno prepoznavo registrskih tablic), fotke tistih bolj zamaskiranih pa so naložili na flickr in javnost poprosili za informacije.