Googlov učinek na človeški spomin je znaten

Se vam v dobi interneta in obče dosegljivosti informacij zgodi, da se za božjo voljo ne morete spomniti drobcev podatkov, za katere bi še pred dvajsetimi leti prisegli, da se jih ni težko spomniti? Odkar si nam zaradi mobilnih telefonov ni treba več zapomniti telefonskih številk, zaradi satelitske navigacije točnih napotkov in interneta informacij, se zastavlja vprašanje - ali smo zaradi vseh tehnoloških pomagal vedno bolj neumni? Znanstveniki z Univerz Columbia in Wisconsin ter Harvarda so raziskali tako imenovan Googlov učinek in ugotovili, da dejansko obstoji. Zaradi interneta se spreminja količina in vrsta podatkov, ki si jih zapomnimo, a to nas ne poneumlja.

Kot pišejo v članku Google Effects on Memory: Cognitive Consequences of Having Information at Our Fingertips, ki je objavljen v reviji Science (a je žal plačljiv, lahko pa si z brezplačno registracijo preberete daljši poljudni povzetek), so izvedli štiri psihološke eksperimente. Vsakokrat so opazovali, koliko in katere vrste informacij so si osebki zapomnili.

V prvem eksperimentu so 106 harvardskim študentom na računalniku zastavili niz odločevalnih vprašanj (npr. Ali je nojevo oko večje od njegovih možganov?), pri čemer pa niso imeli dostopa do interneta. S Stroopovim testom so merili, ali so preiskovanci razmišljali o iskanju odgovora na Googlu, Yahooju ali Bingu. Izkazalo se je, da so pri odločevalnih vprašanjih praktično vedno želeli odgovor najti na spletu.

V drugem eksperimentu je 40 študentov zapisovalo različna dejstva v računalnik po nareku. Prvi polovici je bilo naročeno, da se bo zapisano besedilo shranilo, drugi polovici pa ne. Ko so morali čez nekaj časa obnoviti, kaj so si zapomnili od prepisovanja, se je prva polovica odrezala znatno slabše od druge.

Še zlasti zanimiva sta bila zadnja eksperimenta. Študentje so si lahko ustvarili zapiske o podatkih, ki so jih pregledovali. Prva polovica je potem spet verjela, da bodo zapiski izbrisani, druga polovica pa da bodo shranjeni v eno izmed šestih map na računalniku. Najprej so merili, koliko so si zapomnili, in ni bilo presenetljivo, da si je prva skupina zapomnila več. Najbolj zanimivo pa je bilo dejstvo, da sta si obe skupini zelo dobro zapomnili, kam so podatke shranili, manj pa kaj so shranili.

To so prepričljivi dokazi, da internet in ostali tehnični pripomočki neposredno vplivajo na naše shranjevanje informacij in njihov priklic. A znanstveniki zatrjujejo, da to ni nič groznega. V modernem svetu je toliko dražljajev in informacij, da nas to enostavno prisili v racionalizacijo. Zapomnimo si podatke, za katere je manj verjetno, da jih bomo zlahka priklicali iz zunanjih virov, druge pa odložimo na zunanje nosilce - temu pravimo transaktivni spomin. In čeprav so moderni pripomočki naokoli le kakšno desetletje ali dve, njihova funkcija človeškemu umu ni nova. Že v zgodovini smo se zanašali na podatke drugih ljudi in kasneje na podatke knjig, ki so opravljali zelo podobno nalogo kot internet danes. Da ne postajamo iz generacijo v generacijo neumnejši, pa navsezadnje kaže tudi Flynnov efekt, ki opisuje skrivnostno dvigovanje IQ-ja iz generacije v generijo.