Papir in tabla ali računalnik? Raje svinčnik in kreda

Debate o uporabi računalnikov v izobraževalnem procesu tečejo že dlje časa, pametnih odgovorov pa še vedno ni. Računalniki so koristni in nujno potrebni, kjer problemov drugače ne bi mogli reševati. Confrad Wolfram se je že pred leti jezil, zakaj pri matematiki učimo računstvo namesto konceptov in razumevanja. Z računalnikom lahko enostavno prikažemo aproksimacijo ploščine kroga z včrtanim večkotnikom, ki mu povečujemo število oglišč, ali spreminjanje rešitev diferencialnih enačb v odvisnosti od parametrov in začetnih pogojev. Precej bolj zagonetno pa je vprašanje, ali računalniki koristijo pri opravilih, ki jih že stoletja ljudje uspešno izvajajo tudi brez njih - recimo pri delanju zapiskov.

Nova raziskave kažejo, da je v ta namen bolje uporabljati papir. Raziskovalci z univerz UCLA in Princeton so analiziralo učinkovitost pomnjenja, če zapiske pišemo na roko oziroma z računalnikom. Ugotovili so, da se v vseh primerih izkaže pisanje na roko kot smotrnejša odločitev.

Študentje so v raziskavi spremljali predavanja iz serije TED Talks, pri čemer jih je polovica uporabljala računalnik polovica pa nalivno pero. Kasneje so rešili test in izkazalo se je, da je druga polovica statistično opazno boljša od prve. Opazili so, da je skupina z računalnikom zapisovala dobesedno potek predavanja, zato so v drugi seriji preizkusa ljudem za računalnikom naročili, naj poskusijo izvleček predavanja zapisati z lastnimi besedami. Rezultat je bil enak. Celo v tretji skupini, ki je test opravljala več dni po predavanju in si je lahko pred testom ponovno pogledala zapiske, so bili boljši ljudje z lastnoročno napisanimi zapiski.

Zakaj? Najverjetnejša razlaga tega fenomena je dejstvo, da lahko tipkamo bistveno hitreje kot pišemo s pisalom. Zato ljudje pri pripravi zapiskov na računalniki dobesedno zapisujejo povedano, medtem ko morajo pri klasičnem načinu premisliti in izpisovati bistvo. To terja višje kognitivne funkcije in omogoča obdelavo slišanega že takoj ob zapisu, kar olajša in poveča prenos iz kratkoročnega v dolgoročni spomin.

Vprašamo se, ali isto velja tudi učitelje? V zadnjem času je modna muha uporabljati računalniške prosojnice (PowerPoint), ki jih spremlja razlaga, namesto pisanja po tabli in izpeljevanja enačb ali skiciranja. Po izkušnjah se študentje in dijaki nad to novostjo na navdušujejo preveč, ker gredo tovrstna predavanja prehitro in ni jasno razvidno, kaj je treba znati in na čem je poudarek. Kaj pa pravijo študije? Rezultati so, zanimivo, mešani. Kažejo namreč, da so študentom takšna predavanja bolj všeč (še posebej, če material kasneje dobijo), čeprav od njih odnesejo manj. Raziskave tudi kažejo, da je veliko odvisno od sposobnosti predavatelja; če ta le bere s prosojnic, je učinek klavrn. Nekaj raziskav tudi pravi, da se kot daleč najbolj izkaže kombiniranje obeh pristopov, če to seveda znamo ustrezno izvesti.

Računalniki torej da, a po pameti, saj niso vsemogočni. Za ilustracijo je uporaba tehnologije primerna, a kredi in svinčniku se ni smiselno povsem odpovedati.