Prva presaditev umetnega organa

Na Švedskem so uspešno presadili prvi sintetični organ živemu prejemniku, s čimer so odprli pot k transplantacijam, za katere ne bomo potrebovali darovalcev. Izdelali so sintetični sapnik, ki so ga prevlekli z matičnimi celicami prejemnika in mu ga potem vsadili namesto obolelega starega organa.

Problem pri klasičnih presaditvah je, da potrebuje darovalca. Če ne gre ravno za organe, ki jih imamo na rezervo (recimo ledvica, del jeter, v skrajnih primerih tudi pljučno krilo ali kaj podobnega), mora pred presaditvijo v prometni nesreči ali kako drugače nekdo umreti. To pomeni mučno čakanje na primernega darovalca in nato nagel prevoz organov v bolnišnico prejemnika, kjer odločajo ure. S tem težav še ni konec, saj mora biti darovalec kompatibilen s prejemnikom, v nasprotnem primeru telo nov organ zavrne. Kljub temu morajo prejemniki jemati posebna zdravila proti zavrnitvi, imunosupresive, ki imajo vrsto hudih neželenih učinkov. Vsemu temu se z umetnimi organi lahko izognemo.

Bolniku iz Eritreje, ki trenutno na Islandiji piše doktorat, so z natančnim 3D-skeniranjem izdelali odlitek lastnega sapnika, ki so ga pripravili znanstveniki na University College London. Odlitek iz posebne vrste stekla so nato potopili v raztopino matičnih celic bolnika, ki so jih bili pridobili iz njegova kostnega mozga, tako da so ga te popolnoma prevlekle. Tako pripravljeni umetni sapnik so mu presadili v švedski bolnišnici, ker je njegov lastni sapnik požrl tumor.

Operacijo je vodil španski kirurg Paolo Macchiarini, ki je pojasnil, da gre za prvi v celoti sintetični organ, za izdelavo in presaditev katerega niso potrebovali nobenega darovalca. Izdelava umetnega organa je vzela vsega teden dni. Z razvojem nanotehnologije pričakujejo, da bodo v prihodnosti lahko izdelali še vrsto drugih organov, tako da bo potreba po darovalcih počasi odpadla.