Sodni spor okoli licence GPL

V Nemčiji trenutno teče civilna pravda, ki bi lahko imela pomembne posledice za usodo copyleft licence GNU GPL. Proizvajalec mrežne opreme AVM je lani vložil tožbo zoper podjetje Cybits, ki je za njihove izdelke samo pripravilo filter za zaščito otrok. Po navedbah AVM omejeni filter pomembno spreminja delovanje usmerjevalnika in s tem krši njihove avtorske pravice, blagovne znamke in obenem še ovira konkurenco. S tem se poleg toženca ne strinjajo še pri organizacijah GPL-violations.com in Free Software Fountadation Europe (FSFE), zato so v pravdo vstopili kot stranski intervenient na strani podjetja Cybits in podali svoje stališče. Na kratko povzemamo argumente vseh udeležencev.

Na AVM-jevih usmerjevalnikih teče operacijski sistem Linux, podjetje pa je dodalo še nekaj svojega programja. Izdelki so se precej dobro prodajali in drugo podjetje, Cybits, se je odločilo pripraviti dodatek, s katerim bi starši dobili boljši nadzor nad spletnimi stranmi, ki jih obiskujejo njihovi otroci. Ta filter naj bi odstranil privzeti požarni zid in ga zamenjal s svojim, posledično pa onemogočil delovanje IP televizije in še par drugih programov. AVM je smatral, da bodo potrošniki za to krivili njih, zato so zoper Cybits že lani vložili tožbo. Po njihovo bi lahko Cybits spreminjal dele kode, ki so pod licenco GPL, one, ki pa so je AVM sam razvil, pa naj pustijo na miru.

Cybits se brani, da je programska oprema na usmerjevalniku (firmware) na voljo pod licencu GNU GPL 2 in da imajo posledično vso pravico, da preberejo celotno kodo, pripravijo svoje popravke in jih tudi prodajajo.

Temu mnenju se je pridružil tudi Harald Welte, razvijalec Linux jedra in vodja projekta GPL Violations, ki spremlja kršitve licence v komercialnih izdelkih. Zaprosil je za vstop v pravdo kot stranski udeleženec (intervenient), do česar je upravičen, saj bo sodba neposredno zadevala tudi njega kot osebo, ki je prispevala del kode za Linux in s tem za AVM-jeve usmerjevalnike (v ZDA ti. prijatelji sodišča oz. amici curiae ne rabijo neposrednega pravnega interesa, zato je njihovih vlog bistveno več, op.p.). Izpostavil je AVM-jevo ovinkarjenje (router je poseben in zaprt sistem; programje se deli na GPL in ne GPL dele, ..) in poudaril, da bi odločitev v skladu z željami tožnika pravzaprav prepovedovala vsakršno nameščanje 3rd-party programov na sleherni računalnik, če za to ni bilo vnaprej pridobljeno dovoljenje izdelovalca.

Welte ima prav. Licenca GPL dovoljuje uporabo kode v komercinalnih projektih, vendar morajo biti vse spremembe, tudi tiste, ki jih je AVM pripravil sam, izdane pod istimi pogoji. Ugovori, da gre zgolj za predogledno različico, prilaganje dogovora o poslovni skrivnosti, dvojno licenciranje pod odprto in zaprto licenco in pogodbni izgovori ne pridejo v poštev. Licenca GPL eksplicitno zahteva nadaljevanje licenciranja pod istimi pogoji, kar je pravzaprav poanta copyleft licenc. Za kodo, ki je izdana pod LGPL ali drugačnimi (permisivnimi) licencami, tega ni treba storiti, za GPL kodo pa pač je.

AVM je po koncu glavne obravnave zbranim novinarjem hitel razlagati, da spoštujejo odprtokodne licence ter da primer sploh ne zadeva tega. To bodo imeli možnost dokazati tekom postopka, o napredku pri tem pa vas bomo še obveščali.