40 držav članic OZN odločno proti izklopu interneta kot ukrepu za varovanja avtorskih pravic

V začetku meseca smo pisali o poročilu posebnega poročevalca OZN Franka La Rue o podpori in zaščiti pravice do svobode mišljenja in izražanja, v katerem je pošteno okrcal zlasti Francijo in Veliko Britanijo posredi njune three strikes zakonodaje za odklop interneta vztrajnim kršiteljem avtorskih pravic. Nadaljevanje te zgodbe je govor z naslovom Svoboda izražanja na Internetu, ki ga je pred Svetom OZN za človekove pravice podal Carl Bildt, norveški zunanji minister, njegovemu mnenju pa se je pridružilo skupaj 40 držav. V govoru je poudaril, da morajo biti vse pravice, ki smo jih deležni v "offline življenju" - svoboda izražanja, svoboda zbiranja, sprejema in širjenja mnenj, svoboda združevanja in organiziranja - na voljo tudi na Internetu.

Pri tem je izpostavil, da internet sicer ne sme postati "platforma za nezakonite aktivnosti", vendar morajo biti države posebej vzdržne pri omejevanju svobode informacij na internetu. Ključno vodilo vidi v že v prejšnji novici omenjenem 19. členu Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki določa pogoje za državno omejevanje svobode izražanja, in sicer:

• omejitve mojo biti določene z zakonom, in


• vzrok omejitve mora biti bodisi spoštovanje pravic in ugleda drugih bodisi zaščita nacionalne varnosti ali javnega reda, javnega zdravja ali javne morale.

S tem je v osnovi povedal, da varovanje zasebnopravnih interesov nosilcev avtorskih pravic ni dovolj utemeljen razlog za izklop interneta in s tem pravice izražanja, širjenja mnenj in zborovanja z rabo tega medija. Avtorske pravice nikakor niso nepomembne, vendar imajo njihovi imetniki na voljo druga, manj invazivna pravna sredstva - tj. prekršek oz. odškodnino po ZASP, kazenski pregon po KZ-1 (148. člen), v kolikor je škoda ustrezno visoka (ker namen prodaje se nam ne zdi več pomemben), ter takedown notice v primeru najdbe piratske vsebine na strežniku ponudnika gostovanja (11. člen ZEPT). Ta sredstva so sorazmerna, se pravi povsem zadostujejo za dosego željenega cilja (kaznovanje kršiteljev in povrnitev škode imetnikom pravic) in to z najmanjšim možnim posegom v človekove pravice. Na vse to smo v zadnjih 10 letih, po terorističnem napadu 11. septembra, zgleda kar pozabili.

Istočasno je poudaril pomen varovanja zasebnosti na internetu, vključno s pravico anonimnega komuniciranja (to leti zlasti na retencijsko direktivo, ki zadnje čase na veliko pada pred ustavnimi sodišči evropskih držav).

Govor se v veliki meri opira na mnenje poročevalca, ki je sicer zgolj posvetovalne narave, vendar predstavlja poseben sklop dela Sveta OZN za človekove pravice - redni periodični pregled stanja v vseh državah članicah OZN na področju svobode izražanja. Mandat poročevalca je bil postavljen s posebno resolucijo leta 2008, ki je bila sprejeta kljub nenavadno ostremu nasprotovanju zahodnih držav - kar ni ravno praksa pri odločanju znotraj te institucije. Svet bi lahko v prihodnosti prav na podlagi tega poročila obravnaval konkretni primer francoskega oz. britanskega zakona in celo predlagal razveljavitev. To seveda v primeru, če zakona ne bosta kar sama odletela zaradi javnega nasprotovanja oz. ustavne presoje. Po neformalnih informacijah z nedavnega obiska FSFE v Ljubljani je izvajanje HADOPIJA v celoti obstalo, tako zaradi tehničnih težav izvajalca, kot zaradi strahu pred sodno presojo. Nihče v Franciji še naj ne bi dobil niti 2. opozorila (strike two), čeprav zakonski roki to že nekaj časa omogočajo. 3. opozorilo, ki mu sledi dejanski izklop, je tako še precej daleč.

Slovenije ni med podpornicami, prav tako ne Nemčije, Francije in Velike Britanije, so pa vse naše južne sosede in celo ZDA. Zanimivo bi bilo na ministrstvi za zunanje zadeve in gospodarstvu poslati vprašanje, zakaj je temu tako.