Brskanje po internetu s kitajskega brega

Redno pišemo o kitajskem velikem požarnem zidu, ki prav nič skrivoma blokira spletne strani, ki jih kitajske oblasti ocenijo kot neprimerne. Običajno še navržemo nekaj pavšalnih opazk o načinu blokade in omenimo na novo blokirane spletne strani, to pa je tudi vse. K sreči se je The Register znašel na Kitajskem, in sicer v mestu Šendžen, kjer so iz prve roke preizkusili delovanje tega velikega filtra.

Ugotovili so, da je obseg filtriranja sicer strahospoštovanja vreden, a kaj ko skozenj curlja in veščim uporabnikom omogoča zaobitje brez velikih težav. Najprej so si seveda morali priskrbeti SIM-kartico lokalnega operaterja za dostop do interneta, saj bi z uporabo britanske sicer plačali astronomske stroške gostovanja, a do interneta dostopali prek britanskih strežnikov in mimo filtra.

Zanimivo je, da je filtriranje praktično v celoti osnovano na blokiranju HTTP povezav. Tako dostop do spletnih strani Facebooka, Gmaila in podobnih ni mogoč, medtem ko povezave z uporabo drugih protokolov normalno delujejo. Tako na primer spletni Gmail ni dosegljiv, Android pa brez težav sinhronizira e-pošto čez šifriran IMAP. Pri poizkusu dostopa do blokiranih strani pa je vse skupaj videti, kakor da Twitter nikoli ni obstajal. Kitajski DNS-strežniki vrnejo enako napako, kakor če bi se zatipkali.

Še bolj zabavno je iskanje po Googlu, ki je cenzurirano. Iskanje po terminu Trg nebeškega miru povzroči kar prekinitev povezave. Če pa ime napišemo napačno (na primer tanaminm namesto Tiananmen, kot je uradna transliteracija kitajskega imena), Google rezultate s funkcijo samodejnega popravljanja najde in prikaže. Kaj dosti to sicer ne pomaga, ker jih ni mogoče odpreti.

Kitajske oblasti ves čas trdijo, da njihovo cenzuriranje ni nič drugačno od zahodne borbe proti otroški pornografiji. Tudi oni želijo namreč le preprečiti dostop do stran, ki bi kvarno vplivale na prebivalstvo, in za to uporabljajo vsa tehnična sredstva. Hkrati je kitajski požarni zid narejen tako, da uporabnik sploh nima občutka, da je kakorkoli cenzuriran. Nekaterih strani enostavno na Kitajskem pač nikoli ni bilo. Se pa neuradno omenjajo govorice, da naj bi Facebook popustil in pričel pripravljati lokalizirano in cenzurirano verzijo storitve prav za kitajski trg. Poleg tega imajo Kitajci svoje lokalne strani, ki ponujajo isto kot YouTube, Facebook, Twitter in Google, ter so zelo popularne.