Izmenjava informacij v skupini poslabša točnost ocene

Učinek modrosti množice (wisdom of the crowd) je znan fenomen, ki ga je dokumentiral že Francis Galton leta 1907 v članku Vox Populi v reviji Nature. Poenostavljeno povedano učinek modrosti množice opisuje pregovor Več glav več ve. Izkaže se namreč, da je povprečna ocena množice lahko bolj točna od ocene strokovnjakov. Posledice tega dejstva so daljnosežne, saj na njem slonijo tudi borza in volitve, če omenimo samo dva najpomembnejša družbena konsenza.

Raziskovalci iz Züricha pa so v članku How social influence can undermine the wisdom of crowd effect, ki je bil objavljen v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences, pokazali, da lahko ta učinek povsem zbledi ob komuniciranju v skupini. Razporedili so 144 osebkov v dve skupini in jih spraševali za različne ocene - koliko prebivalcev ima Švica, kolikšna je kriminaliteta v državi, gostota poselitve v Švici ipd. Ugotovili so nekaj zanimivega. Če člani skupine med seboj ne komunicirajo, potem je ocena te skupine resnično dobra in boljša od ocene posameznika. Nasprotno pa se zgodi, če dobijo člani skupine podatke o ocenah drugih članov skupine. Komunikacija spodkoplje učinek modrosti množice na tri načine.

Zmanjša se raznolikost mnenj, srednje mnenje se pomakne bolj proti ekstremnim vrednostim, poleg tega pa postanejo člani skupine bolj samozavestni o svojem mnenju, čeprav ni njihova ocena nič bolj točna. Rezultat so tudi urbane legende, baloni in druge skupinske zablode, ki trmasto vztrajajo.