Kanadski ISP-ji poročajo o uspehu "three-strikes" opozoril, hujši ukrepi nepotrebni

Kanadski parlament razpravlja je razpravljal [1] o predlogu reforme avtorskopravne zakonodaje (zakon C-32, wiki, besedilo). Predlog zadeva številna pereča vprašanja v danajšnji digitalni dobi, od lastne reprodukcije in nadomestil zanjo, tehničnih ukrepov (digital locks po njihovo), pa do vloge ponudnikov interneta pri varovanju avtorskih pravic. No, ISP-ji so zadevo vzeli resno in na zasedanje parlamentarnega odbora [2] prišli dobro pripravljeni, na svojem blogu poroča znani kanadski pravni strokovnjak Michael Geist.

Sedanja ureditev temelji na neformalnem dogovoru med nosilci avtorskih pravic (založbe) in ponudniki interneta (ISP-ji), imenovanem notice-and-notice sistem. Založbe najamejo računalniške strokovnjake, da se povežejo v p2p omrežja in zberejo IP naslove posameznikov, ki delijo njihove zaščitene vsebine. IP-je zatem pošljejo ISP-jem, ki jih povežejo z naročniškim računom in na e-poštni naslov slednjega posredujejo založbino opozorilo glede kopiranje (notice). Praviloma bo opozorilo prebral eden od staršev in se pogovoril z mularijo, nakar bo kršitev prenehala. V kolikor se to ne zgodi, založbe ob naslednjem zbiranju IP-jev znova zabeležijo njihov naslov in ISP je primoran poslati še drugo, tretje oz. še poznejše opozorilo. Strožje sankcije, ko jih poznajo v ZDA (notice and takedown) oz. v Franciji in Veliki Britanji (notice and termination), niso predvidene. Založbe jih predlagajo v novem predlogu zakona, ISP-ji pa odgovarjajo, da je na podlagi 10-letne prakse z obvestili zaključiti, da so ta izjemno učinkovita in da strožje sankcije niso potrebne.

Pamela Dinsmore (na sliki, levo), pravnica podjetja Rogers, enega večjih ponudnikov interneta v državi [3], je na seji komisije predstavila statistične podatke. Samo lansko leto naj bi tako odposlali več kot 200.000 opozoril, namenjenih vsega 5% njihovim uporabnikov. Petindevetdeset odstotkov naročnikov naj torej ne bi delilo avtorsko zaščitenih vsebin po internetu (oz. jim založniki po 10 letih tega niso uspeli očitati), kar je bistveno bistveno več od pogosto videnih ocen založniške industrije. Dalje, velika večina od teh 5% naj bi s kršitvijo odnehalo najkasneje po 2. oz 3. opozorilu, kar je vidno tako, da ISP-ji od založnikov več ne dobijo prijave za isto osebo. Vsega devetina od 5% njihovih naročnikov naj bi konsistentno kršilo avtorske pravice, tako velik osip pa kaže, da sistem očitno deluje in da nadaljnji, strožji ukrepi niso potrebni (načelo sorazmernosti). Tistih par sto naročnikov, ki s kršitvijo nadaljuje tudi po prejemu 3. opozorila (rekord sta dve gospodinjstvi z 32 opozorili), se lahko posebej preganja pred sodiščem.

Predlog je zaradi padca vlade [1] trenutno mrtev, se bo pa diskusija sigurno še nadaljevala.

[1] Minuli petek je bila vladi izglasovana nezaupnica, zato bodo maja predčasne volitve. To je že tretja zaporedna novela tega zakona, ki je življenje končala na tovrsten način.

[2] 19. zasedanje komiteja za zakon C-32 je potekalo 22. marca, zapisnik je še v pripravi. Posnetek sicer že je na voljo in je vreden ogleda navkljub dvourni dolžnini. Usmerite svoj VLC (Open -> Open Network) na naslov mms://hocca.wmod.llnwd.net/a4502/e1/2011/2011-03/00021393.wmv  .

[3] Rogers je, tako kot še kar nekaj kanadskih ISP-jev, prisoten tudi kot mobilni in kabelski operater, obenem pa izvajajo tudi lastno produkcijo vsebin. Posledično imajo interes na obeh straneh enačbe - kot ISP za zaščito potrošnikov - plačnikov, in po drugi kot dobavitelj vsebin za zaščito le-teh.