Zdravljenje raka s pomočjo genetsko spremenjenih bakterij

Matej Kovačič

17. mar 2011 ob 17:46:19

O ideji, da bi bilo mogoče viruse ali bakterije uporabljati za tarčno dostavo zdravil in s tem za zdravljenje različnih bolezni, se razmišlja že nekaj časa. Eden prvih poskusov na to temo je primer iz leta 1860 kjer so v Avstriji pacienta z rakavim obolenjem izpostavili bakterijski okužbi. Tumor se je močno skrčil in skoraj izginil, vendar je pacient kasneje umrl zaradi okužbe.

Nov korak v smeri uporabe bakterij za zdravljenje raka pa so naredili raziskovalci Masonic Cancer Clinic iz Univerze v Minnesoti, ki s pomočjo gensko spremenjenih bakterij salmonele razvijajo zdravilo proti raku.

Bakterije so gensko spremenili tako, da proizvajajo imunski spodbujevalec hormon interlevkin 2, ki spodbudi imunski odziv telesa v borbi proti tumorjem. Znano je, da salmonele lahko prodirajo v celice gostitelja, predhodne raziskave pa so celo pokazale, da salmonele zelo rade rastejo zlasti v rakavih celicah. Na ta način je mogoče interlevkin 2 prenesti v samo rakavo celico, s čimer je celica "označena", telo pa nato proti njej sproži imunski odziv. Hkrati so bakterije salmonele gensko spremenjene tudi tako, da jim je zmanjšana patogenost in pacientom ne povzročajo hujših zdravstvenih težav.

Interlevkin se sicer uporablja za zdravljenje malignega melanoma (oblika kožnega raka) in tumorjev ledvic. Raziskovalci upajo, da bo z omenjenim postopkom mogoče zdraviti rakava obolenja ledvic, vranice in črevesja.

Raziskovalci Univerze v Minnesoti pod vodstvom prof. Edwarda Greena so že uspešno izvedli testiranja omenjenega načina zdravljenja na miših, sedaj pa so pričeli testiranja na ljudeh. Če bodo testiranja uspešna, bodo pacienti morali spiti nekaj z gensko spremenjeno salmonelo okužene vode, salmonela pa se bo nato razširila v tkiva prebavnega trakta, tam poiskala rakave celice in nato sprožila imunski odziv proti njim.

Ideja je vsekakor obetajoča, tudi predhodne raziskave so spodbudne, kljub temu pa se je treba zavedati, da je pot do končnega zdravila še dolga - vsaj 10 let ali več.